Pogled nazaj v 2021

V zadnjih dneh leta se verjetno vsak izmed nas ozre nazaj in naredi refleksijo iztekajočega leta. Leto 2021 so ponovno zaznamovali številni dogodki na globalni, lokalni in tudi osebni ravni.

vir

Svet je tudi v letu 2021 ostal še vedno v primežu epidemije CoVID-19, z eno razliko - od začetka leta je cepivo postalo dostopno večini prebivalcev sveta, kar nas je vse navdalo z upanjem, da bomo nekje do poletja že vsi precepljeni in da virusa ne bo več. Žal se nam računica ni izšla, saj so se pojavile različne mutacije virusa, poleg tega je bilo (in še vedno je) zelo prisotno nasprotovanje cepljenju. V tem zapisu se ne bom spuščal v debate, kdo ima prav in kdo ne, dejstvo je, da smo v Sloveniji precepljeni močno pod povprečjem EU-ja, kar pa je verjetno tudi rahla posledica neprimerne komunikacije vladnih predstavnikov in stroke. Leto smo namreč začeli v "strogem lockdown-u" s povsem nerazumnimi (in tudi neustavnimi) odloki ter omejitvami, kar seveda rezultira v nespoštovanju karkšnih koli priporočil. Da o komunikaciji in grožnjah državljanom na tiskovnih konferencah niti ne izgubljamo besed - mogoče pa bodo posnetki tiskovk kdaj uporabljeni pri predavanjih kriznega menedžmenta in kriznega komuniciranja, kako se tega ne počne. Tudi na političnem parketu je bilo letos precej vroče - vrstila so se politična kadrovanja, izčrpavanja organizacij, ki so razmišljale drugače, odkrite so bile številne afere (verjetno se bodo določene še pokazale v prihodnosti), dogajala so se tudi izdajstva volilcev, vse skupaj pa je imelo posledico kar nekaj (neuspešnih) interpelacij. Če bi morda lahko zatisnili oči pri nekaterih dejanjih vlade (kar si kot odgovorni državljani ne smemo privoščiti), pa si nikakor ne smemo zatiskati oči pred nespoštovanjem ustave in pravnih pravil ter obračunavanjem z vsakim, ki jih opozori na nepravilnosti. Žalostno je tudi dejstvo, da trenutna vlada ne spoštuje odločitev, priporočil in ugotovitev evropskih institucij (ter da se z njimi spušča v spore), kljub temu, da smo v zadnje pol leta predsedovali Svetu EU.

vir

Dogajanje se je že januarja začelo zelo pestro s prenosom predsedniških pooblastil v ZDA in vdorom v Capitol (ter obtožbam Trumpa o ukradenih volitvah), nadaljevalo se je s širjenjem fake news o epidemiji in političnih dejanjih, predvsem pa se je marca pokazala ranljivost svetovne oskrbne verige, ko se je v Suezu zataknila ladja Evergiven in za 6 dni blokirala Sueški prekop ter povzročila izpade pri dobavah dobrin v skoraj celi Evropi. Dogajanje se je nadaljevalo s protesti proti ukrepom za zajezitev epidemije po celem svetu, vrnitvijo Talibanov na oblast v Afganistanu (in posledično ponovno s številnimi begunci, ki bežijo iz te države), ter neuspešnim obvladovanjem podnebnih sprememb, kjer se spet samo ogromno govori in malo realizira. Tako kot že leta 2020 je bilo tudi letošnje leto v znamenju številnih naravnih nesreč - obsežni požari na eni strani in obsežne poplave na drugi, kar nam lahko nakazuje na to, da smo že skorajda prepozni za spremembe. Svetovno dogajanje zaznamujejo tudi številni diplomatski zapleti ter merjenje moči med ZDA in Rusijo. So se pa v 2021 zgodili tudi številni zanimivi znanstevni dosežki - tako je februarja na Marsu pristal rover Perseverance, ki je s seboj ponesel na rdeči planet tudi helikopterček Ingenuity. Le-ta je aprila tudi opravil prvi polet.

vir

Je pa bilo leto 2021 posebno tudi na osebnem področju. Po šestih letih premora sem ponovno obudil ta blog, da je presegel pet objav, ki niso ravno potopis ali predstavitev aplikacij. Tekom epidemije sem se (tudi po nekaj letih premora) ponovno zbrcal in začel hoditi v hribe ter opravil številne čudovite vzpone - tokrat ne samo po slovenskih gorah, temveč tudi v Dolomitih. Hribolazenje sem februarja nadgradil tudi s feratarstvom, ki me je v sekundi zasvojilo, konec leta pa sem se začel ukvarjati tudi s športnim plezanjem. Kot sem že omenil, sem se avgusta odpravil tudi v Dolomite in dosegel nov mejnik najvišjega vzpona - 3.244 m visoko Tofano di Mezzo. Seveda tudi potapljanje ni manjkalo, čeprav imam letos zabeležena le dva potopa na Rabu. Nekoliko več sem se začel ukvarjati tudi s snemanjem in montažo videov, predvsem feratarskih, pa tudi "letalskih", saj sem v letošnjem letu začel tudi snemati videe z dronom.

Vrh Tofane di Mezzo

V letošnjem letu sem tudi spoznal, da se moram več posvečati sam sebi ter notranjemu miru, našel sem si hobije, ki mi pri tem pomagajo, predvsem pa sem iz življenja odstranil osebe, ki so mi povzročale stres in slabo voljo (ter na drugi strani spoznal osebe, s katerimi uživam vsako sekundo preživetega časa), predvsem pa sem se prenehal (vsaj poskušam) obremenjevati za stvari, na katere nimam vpliva. Ko gledam nazaj, lahko rečem, da so cilji za 2021 bili doseženi ter na nekaj področjih tudi preseženi. 

Kaj nam prinaša leto 2022 ne ve nihče, vsekakor pa si upam trditi, da ne bo enostavno. V Sloveniji nas čakajo državnozborske volitve, za katere verjetno nihče ne upa napovedati rezultata in delitve sedežev v DZ. Na globalni ravni nas zagotovo čakajo podražitve na vseh področjih, poleg tega se lahko pričakuje zaostritve odnosov med velesilami. A pustimo prihodnost trenutno ob strani - v zadnjih dneh tega leta je priložnost, da se vsi ozremo vase, poiščemo pravega sebe, predvsem pa, da se spočijemo od napornega leta ter si naberemo moči za novo. 

Vsem bralcem (pa tudi ostalim, ki tega bloga še niso našli) želim zdravo, srečno in uspešno leto 2022. Naj bo tako, kot si ga želite imeti!

vir

Droni in kar leti po zraku

Pred dnevi smo imeli na Twitterju zanimivo debato o uporabi dronov za zasebno (neprofesionalno) rabo, pa sem se (kot že mnogokrat) odločil, da napišem eno objavo o dronih, kakšna je ureditev danes in kam bomo mogoče enkrat v prihodnosti zajadrali.

vir

Droni, oziroma brezpilotni letalniki so v zadnjh letih postali precej popularni med vsemi generacijami. Če so bili včasih dostopni samo večjim podjetjem, obrabnim in varnostnim silam, so danes zaradi svoje majhnosti, nizke teže ter tudi sorazmerno nizke cene dostopni praktično vsem. Vsi delujejo na enak način - s štirimi propelerji ustvarjajo navpični potisk, ki povzroči vzlet drona, krmilijo pa se na daljavo. V grobem jih ločimo na drone za notranjo in zunanjo rabo - med njimi je glavna razlika velikost ter moč motorja ter oprema - razlika pa je tudi v pravni ureditvi. Med tem, ko direktive EASA (Evropske agnecije za varnost letalstva) urejajo letenje samo na prostem, za letenje v zaprtih prostorih ni omejitev (seveda pa zdrava pamet in fizične ovire jasno dajo vedeti, kje se ne sme leteti). Droni so vsekakor zelo uporabni za različne vrste - od zabave in zračnih posnetkov, do prevoza pošiljk ter nadzore v območjih, kjer bi bil prevelik riziko za ljudi. Je pa vsekakor prav, da imamo regulative, ki urejajo zračni promet dronov, da se čim bolj zmanjša nevarnosti, ki nastanejo ob nepravilnem upravljanju.

vir

Danes na območju EU veljajo Uredbe iz leta 2019 (2019/947 in 2019/945), ki definirajo različne tipe dronov, določajo njihovo uporabo in omejitve. V detajle se na tem mestu ne bom spuščal, so pa uredbe dobrodošla sprememba na področju ureditve upravljanja dronov. V grobem velja pravilo: kupi - registriraj - izobrazi se - leti, kar pomeni, da moramo dron (vzletna masa >250 g ali da vsebuje kamero) po nakupu registrirati pri lokalni agenciji za civilno letalstvo. Ob registraciji operator (lastnik drona) prejme certifikat, ki velja 3 leta. Usposabljanje je priporočeno za vse pilote dronov, obvezno pa je za pilote dronov z vzletno maso >250 g. V spletnem usposabljanju se spoznamo s pravili, ki veljajo v zračnem promeru, omejitvami, fizikalnimi pojavi pri letenju in podobnim, kar nam pride pri upravljanju lahko precej v pomoč.

Kategorije A1 - A3 in lastnosti dronov (vir)

Generalno veljajo pravila, da maksimalna višina letenja 120 m nad vzletiščem, ne letimo na omejenih območjih (letališča, vojaška območja, Triglavski narodni park ter pozidana območja), nad množico ljudi (tudi ne nad posamezniki) ter da pred vsakim vzletom opravimo pregled okolice za nevarnosti in ljudi, predvsem pa da opravimo pregled drona. Pri odločitvi, ali bomo vzleteli ali ne je pomebno tudi upoštevati vremenske razmere in veter. Seveda pa varno letenje prinese samo praksa.

omejena območja za letenje - vir

V debati pa smo hitro zašli tudi na prihodnost - kaj nam prinaša in kakšne oblike transporta lahko pričakujemo. Vsekakor so "kvadrokopterji" (vozila s štirimi propelerji, v nadaljevanju bodo vseeno droni) lahko ena od rešitev prenatrpanih cest in povečevanja prometa tekom let. A tudi zračni prostor je (čeprav se nam ne zdi) omejen in obstaja možnost hudih težav, če se ne bo sprejelo strogih pravil ter tudi rednih usposabljanj pilotov. Objestnost voznikov je vedno večji problem na cestah in če to prenesemo v zračni prostor si lahko hitro predstavljamo kaos, ki bi lahko nastal. V primeru nesreča pa se moramo zavedati tudi škode in morebitnih žrtev na tleh in ne samo med neposrednimi udeleženci - letalci. Je pa na drugi strani res, da je možnost avtonomnih vozil v zraku veliko večja in z manjšim tveganjem, kot na cestah. Avtonomno letenje se že razvija na letalih, tako naprimer obstaja sistem preprečevanje trka (TCAS), tehnologije avtonomnega vzletanja in pristajanja pa so pri Airbus-u tudi že v testnih fazah. Vse to lahko nadgradimo še z medsebojno komunikacijo dronov, in varnost se lahko precej hitro izboljša. Seveda je pri tem tudi vprašanje odgovornosti, kdo bo kriv v primeru nesreče ter kako bodo potekala preiskovanja. 

Prihodnost za transport? vir

Droni so vsekakor koristni in uporabni tako za zabavo kot za profesionalno rabo. EU regulative ter lokalni predpisi so sicer na prvi pogled zelo restriktivni, a ko pomislimo na število dronov ter nevarnosti, ki z njihovo uporabo prežijo na ostale udeležence zračnega prostora je jasno, da je bila pravna ureditev še kako potrebna. Prepovedovanje dronov v zasebne namene (zabavo), ni potrebna, bi pa bil potreben nadzor nad uporabo dronov posameznikov, ki ravnajo v nasprotju z določili in v nasprotju z zdravo pametjo ter ustvarjajo prelete na območjih z omejitvami. Kako pa bo v prihodnosti, kakšna pravila bodo veljala in s kakšnimi letalniki bomo potovali pa bo povedal samo čas.

Optimizacija poslovanja - mit ali resničnost?

Zgornji naslov morda deluje malo provokativen, saj vsi, ki delamo v zasebnem sektorju (in nekatere izjeme v javnem), vemo, da optimizacija procesov in poslovanja še presneto dobro obstaja. A vendar, ko opazujem procese nekaterih podjetij in organizacij, se upravičeno začnemo spraševati, če niso ostala v kakšnem preteklem obdobju.

K pisanju te objave me je spodbudila nedavna objava na LinkedIn-u o delovanju Pošte Slovenija, ko sem ugotovil, da nisem edini, ki opaža pomanjkljivosti njihovega poslovanja. Ko sem prebral še kolumno Mihe Mazzinija, pa mi je bilo sploh jasno, da je Pošta ostala v obdobju pred razvojem informacijskih tehnologij. Kakorkoli, v objavi sem dotaknil dveh organizacij, ki kar vpijeta po novih procesih, čeprav je tovrstnih v Sloveniji še mnogo.

vir

Pošta Slovenija

Začel bom pri zgoraj omenjeni Pošti. Vsem nam je jasno, da je Pošti v zadnjih letih (sploh pred pandemijo) promet z naslova pisemskih pošiljk upadal in da so posledično iskali nove rešitve povečanja dohodkov. Tako so se usmerili v maloprodajo - danes bomo v poslovalnici prej lahko kupili čistilo za pečico kot pa kuverto ali znamko. A težava je drugje, pri prodaji so pozabili na njihovo primarno dejavnost - prenos pošiljk. Promet je še vedno upadal, pošta je "optimizirala" delovanje tako, da je zapirala poslovalnice oziroma krajšala delovni čas ter odpuščala, pri tem pa je pozabljala na svoje uporabnike. To se je najbolj pokazalo pred novim letom, ko je bila večina primorana naročevati novoletna darila preko spleta, in je vse skupaj povzročilo kolaps dostav in poslovanja, vse skupaj pa je rezultiralo v neskončnih vrstah pred poslovalnicami (vanje je tako ali tako lahko vstopilo le nekaj ljudi naenkrat). Pojavila se je še ena težava - večina pošt je odprta do 18. ure, vstop na pošto po koncu delovnega časa pa (kot nas opozori obvestilo na vhodu) ni več možno. Pa vzemimo praktičen primer: danes večina firm dela do 16. ali 17. ure., če štejemo še vožnjo do poslovalnice, je ura takoj blizu zaprtja pošte, ko se lahko le obrneš in poskusiš drug dan (ali pa končaš službo prej, da lahko prevzameš pošiljko). Seveda, optimizirati je potrebno delovni čas, a zakaj se ne bi delovnika uredilo po vzoru Upravnih enot - en dan v tednu dela pošta cel dan (ali pa samo popoldanske ure, na primer od 10. ure do večera). 

Gnečo pred poslovalnicami (in v njih) povzročajo tudi poštna okenca, ki si blago rečeno povsem neorganizirana. Na vseh okencih je možno opraviti vse storitve, kot jih ponuja pošta (z izjemo igranja Lota), kar povzroča velike zastoje. Rešitev je zelo enostavna - namensko okence za plačevanje položnic, igranja Lota, stav..., ostala okenca pa zgolj za opravljanje poštnih storitev. Tudi samo prevzemanje pošiljke bi se dalo pohitriti - že s samo povečanjem števila paketomatov in Direct4me mreže.

Da pa se dotaknemo še njihove digitalizacije - če želimo na pošti kaj urediti je potrebno še vedno obrazec poiskati na spletu (ali ga prevzeti v poslovalnici), izpolniti ter prinesti na okence, da ga vnesejo v sistem. Podobno, kot smo pred 10+ leti, ko še ni bilo digitalnih potrdil, za vsako urejanje upravnih zadev odšli na upravno enoto ter tam urejali posle. Razumem, če se bojijo zlorab, a vendar digitalni podpis na dokumentu je enako pravno veljaven kot lastnoročni, varen pa še bolj, saj ga ni mogoče ponarediti. Kar je še večji absurd je to, da Pošta sama izdaja digitalna potrdila, s katerimi očitno pri njih ne moramo urejati ničesar. 

vir

Zdravstveni dom (Ljubljana)

Na srečo nisem veliko na obisku pri zdravnikih, zato situacijo bolj kot ne poznam s pripovedovanja drugih, a dejstvo je vsekakor, da je trenutni sistem naročanja več kot nefunkcionalen. Razlog - medicinske sestre enostavno ne zmorejo vsega dela, saj opravljajo vse - od prevezovanja ran, pobiranja šivov, cepljenja, do izdajanja receptov in napotnic. Pred nekaj tedni sem bil primoran obiskati svojo zdravnico zaradi cepljenja proti klopnemu meningitisu (cepila me je na koncu sestra), in v 15 minutah kos sem bil v ordinaciji je telefon zvonil nepretrgoma, o številu prejetih e-mail sporočil pa raje niti ne pomislim. A ker se je medicinska sestra ukvarjala z mano, enostavno ni mogla sprejeti še vseh sporočil. Seveda to ne opravičuje avtomatskega odgovora, ki ga nekateri prejmejo ob odsotnosti zdravnika, da sporočila prejeta izven delovnega časa ne bodo prebrana in odgovorjena, a na drugi strani je tak odnos povsem razumljiv.

Rešitev? Povsem enostavna, ki sicer res nekaj stane, a prepričan sem, da bi Ministrstvo za zdravje, ki rado postavlja strategije za zmanjšanje čakalnih vrst podprlo tak projekt. ZDL bi moral postaviti centralni klicni center, kjer bi operaterji sprejemali klice s celega območja, ki ga ZDL (in ne posamezna enota) pokriva. Sistem bi bil centraliziran - program, ki bi vseboval vse zdravnike, njihove delovne čase, odsotnosti, nadomestne zdravnike itd., operater bi po sprejemu klica samo poiskal ustreznega zdravnika ter določil uro pregleda. Posledično se vsa koordinacija in naročanje prestavi in razbremeni medicinsko osebje, ki bi se lahko ukvarjalo samo še z obravnavo pacientov. Podoben sistem pa bi se zagotovo lahko postavil tudi na nacionalni ravni. 

vir

Seveda vsaka optimizacija poslovanja na začetku predstavja strošek za organizacijo, saj je potrebno (če se do sedaj ni), izvesti številne investicije. A občutek imam, da organizacije marsikdaj raje stagnirajo po principu - če smo delali tako že 100 let, bomo pa še naslednjih 100. Na kratek rok to sicer gre, a težava je v tem, da živimo v zelo konkurenčnem svetu in ne smemo si privoščiti, da bi zaspali. Ko nam stranke enkrat uidejo, jih zlepa ne bomo pridobili nazaj. Organizacijama omenjenima zgoraj, se sicer za izgubo strank ne rabi bati, saj nimata konkurence. A vendar - uporabniki storitev so nezadovoljni, svojo jezo pa stresajo na največkrat nič krive zaposlene. Tu pa se pojavi problem - če bi se vodstveni kader začel zavedati, da organizacijo sestavljajo ljudje - zaposleni, ki postajajo nezadovoljni zaradi stalne jeze uporabnikov in posledično dajejo odpovedi, hkrati pa širijo tudi glas o slabih pogojih dela, ne bodo dobili novih delavcev. In mislim, da vsi vemo, kaj se zgodi, če ni nikogar, ki bi delo opravljal...

vir

Ta objava je sicer verjetno povsem brez pomena, saj se ne bo nič spremenilo. A vendar, če bo nanjo zašel kdo od vodilnih s Pošte Slovenije, Zdravstvenega doma Ljubljana ali pa tudi kakšne druge organizacije - začnite razmišljati o optimizaciji procesov. Kjer ni potrebno ročnega dela, uporabite informacijske tehnologije, ki so danes že zelo napredne. Kjer ni potrebno dvojnega preverjanja (tudi če ste "control freak", ga ne izvajajte. Optimizirajte svoje poslovanje, zaposlenim pa omogočite primerna delovna okolja ter dostojne plače, ki jih lahko dosežete tudi z vidika dviga dobička iz zdaj že optimiziranega poslovanja. Vsi vam bomo hvaležni!