Kolesarjenje po Ljutomersko-ormoških goricah

No, v predhodni objavi sem opisal prvo kolesarsko turo po Prekmurju, že takoj naslednji dan (danes) pa sem opravil še eno v Prlekiji.

Sledeča tura je popolnoma primerna tako za gorska kolesa kot tudi za specialke, saj ni nobenega makadama. Pot je tudi primerna za kolesarje, ki nimajo še dosti kilometrine, saj ni zahtevna.

Opis poti:

0.0 km: Od Ormoškega gradu (Ormož) krenemo v smeri Ljutomera in Središča ob Dravi

1.3 km: desmo se odcepi cesta v Središče ob Dravi, nadaljujemo proti Ljutomeru

3.3 km: za železniškem prehodom zavijemo desno proti Miklavžu

5.8 km: zavijemo levo navzgor proti Vinskemu Vrhu

11.3 km: preko Vinskega Vrha dosežemo Jeruzalem, po ogledu zavijemo levo navzdol

14.0 km: v Svetinjah se začne strm spust

15.8 km: priključimo se na glavno cesto Ormož-Ljutomer v dnu doline in zavijemo desno

16.5 km: v Ivanjkovcih zavijemo levo v smer Lahonci, po 200 m pa desno ob progi (kažipot usmerja proti Tomažu)

21.1 km: na razpotju pri zidanem znamenju pod velikima lipama zavijemo desno po slemenu

21.7 km: na razpotju gremo s slemena levo navzdol

22.5 km: pri kapelici v Pršetincih zavijemo levo

23.8 km: pridemo na cesto po dolini Lešnice, po njej desno navzgor

25.1 km: na razpotju, kjer se priključi cesta iz Ljutomera, zavijemo levo navzgor

25.6 km: odcep levo v vas Tomaž

26.0 km: na razpotju levo na cesto mimo Tomaža

27.0 km: pri znamenju nadaljujemo pot po glavni cesti levo v gozd

30.6 km:  pri gasilskem domu v Savcih zavijemo levo navzdol po dolini Sejanskega potoka

36.8 km: v Sodincih nas kažipot usmerja naravnost proti Ormožu

39.5 km: pod gradom v Veliki Nedelji je odcep levo navzgor do gradu. Nadaljujemo naravnost

40.6 km: pri trikotnem znamenju se priključimo na glavno cesto in gremo po njej levo

44.3 km: zaključek poti je pri gradu v Ormožu

(vir: Maher, I. (1996). Veliki kolesarski vodnik po Sloveniji. Ljubljana: Sidarta.)

Ravnotako kot za kolesarjenje po Goričkem tudi tu priporočam veliko vode in kaloričnih tablic,še posebej če delamo turi eno za drugo (prvi dan Goričko, drugi dan Prlekijo).

Pokrajina v okolici Jeruzalema

Vinogradi v Jeruzalemu

Panorama

Več fotk: KLIK

Lepo se imejte

Za opis poti si ne lastim nobenih avtorskih pravic.

Kolesarjenje po Prekmurju (Goričkem)

Prav en lep pozdrav vsem!

Pred dobrima dvema urama sem se vrnil z dvodnevnega kolesarjenja po Goričkem in Ljutomersko-ormoških goricah, kjer sem opravil dve prijetni kolesarski turi. Prva je bila dolga 92 km, druga pa 44. V tej in naslednji objavi ju bom tudi opisal.

Kolesarjenje po Goričkem

Izhodišče kolesarske ture je v Moravskih Toplicah, tura pa lahko zaradi svoje dolžine in nekaj vzponih postane dokaj naporna. Primerna je tako za gorska kolesa kot tudi za specialke.

Potek poti

0.0 km: iz Moravskih toplic (parkirišča pri Mercatorju) krenemo po cesti desno

4.6 km: pri kamnitem križu zavijemo z glavne ceste levo v Bogojino, tam pa na prvem križišču levo do Plečnikove cerkve. Po ogledu gremo nazaj do križišča v vasi in nato levo do glavne ceste.

6.0 km: priključimo se na glavno cesto in po njej levo

8.1 km: v Filovcih pred mostičkom zavijemo z glavne ceste levo navzgor

9.0 km: začetek Filovskega brega z lepim razgledom in starimi hišami. Proti konci se začne makadamska cesta

11.0 km: z gozdne ceste se pripeljemo na asfaltno, po kateri gremo desno navzdol

12.0 km: v Bukovnici najprej zavijemo desno, po 100m pa levo na cesto iz vasi

14.9 km: v Mortvarjevcih pot nadaljujemo levo skozi vas

15.8 km: na drugem koncu vasi na razpotju zavijemo desno

20.1 km: pri gostilni v Prosenjakovcih zavijemo levo strmo navzgor mimo cerkve

22.0 km: na začetku Sela zavijemo desno na poljski kolovoz in 100 m do rotunde sv. Nikolaja. Vrnemo se in nadaljujemo pot na nasprotni breg dolline v smeri vitkega zvonika cerkve Betlehem

24.0 km: na razpotju med Selom in Fokovci gremo desno naprej po razglednem slemenu

26.5 km: pri gostilni Zeleni Gaj zavijemo desno

27.0 km: z glavne ceste, ki se začne tu spuščati, zavijemo desno proti Benediktu

30.0 km: pod cerkvijo sv. Benedikta zavijemo desno

32.7 km: po spustu in ponovnem vzponu sledimo smeri Križevci

33.4 km: na ostrem levem odcepu pred Križevci zavijemo levo

35.3 km: na razpotju zavijemo desno v smeri betonskaga stebra (pozor: makadam!)

36.2 km: pod antenami za stolpom nadaljujemo desno naprej po razglednem slemenu

37.3 km: po razpotju nad peskokopom (asfaltna cesta--> z leve se priključi neprednostna cesta) zavijemo desno navzdol v gozd

38.9 km: v Mačkovcih prečkamo glavno cesto v dolini v smeri Vidoncev

39.9 km: na vrhu vzpona nadaljujemo naravnost mimo levega odcepa

42.8 km: v Vidoncih sledimo smeri naprej po slemenu

45.3 km: na najvišji točki izleta pod vrhom Križarke na razpotju zavijemo levo po glavni cesti, po 300 m, ko ta zavije desno navzdol s slemena v smeri Kuzme, pa sledimo makadamski cesti po gozdnatem slemenu

50.9 km: na razpotju pred gradom nad istoimenskim naseljem, lahko gremo 300 m desno na ogled gradu

51.5 km: vrnemo se na razpotje in se desno spustimo v dolino

51.9 km: v dolini zavijemo desno v Grad

52.8 km: skozi naselje pridemo do razpotja z mostičkom, kjer zavijemo iz dolinice levo navzgor

53.4 km: vrh slemena na razpotju pri osamljeni kmetiji nadaljujemo naravnost navzdol po malo slabši cesti

54.4 km: priključimo se na asfaltno cesto v dolini in po njej desno

55.0 km: pri gostilni zavijemo levo v smeri cerkve

59.2 km: v Rogaševcih pridemo na glavno cesto v dolini Ledave, po njej levo, vendar jo že po 300 m zapustimo in krenemo desno v smeri Kramarovcev

61.4 km: na razpotju na slemenu zavijemo levo navzgor

64.0 km: pod cerkvijo v Fikšincih se levo odcepi cesta navzdol, mi nadaljujemo po slemenu

67.5 km: na spodnjem koncu Gerlincev, preden se začne cesta strmeje spuščati, se v desno odcei stranska cesta

68.9 km: po spustu se na razpotju desno odcepi cesta proti bližnji državni meji, mi pot nadaljujemo naravnost v gozd

73.7 km: skozi Korovce pridemo do glavne ceste v Cankovi in po njej desno

76.7 km: pri rdeči kapeli v Skakovcih zavijemo z glavne ceste levo

82.0 km: v Lemerju se priključimo na cesto iz Gradu v Mursko Soboto

83.5 km: v Brezovcih zavijemo levo v smeri Puconcev

86.5 km: na razpotju pred Puconci gremo naravnost čez progo in na naslednjem križišču ponovno naravnost čez mostiček skozi vas. Pridemo do industrijske cone v Murski Soboti. Pri Medicopu zavijemo levo na kolesarsko stezo, po kateri nadaljujemo pot.

88.5 km: pridemo do glavne ceste iz Murske Sobote v Hodoš, po njej desno

89.3 km: pred motelom skrajšamo ovinek po makadamski cesti levo, ki se po 300 m priključi na casto proti Lendavi

92.3 km: skozi Martjance prispemo do konca poti v Moravskih Toplicah, kjer si privoščimo kos Prekmurske gibanice

(vir: Maher, I. (1996). Veliki kolesarski vodnik po Sloveniji. Ljubljana: Sidarta.)

Kolesarska tura je zelo lepa, vendar lahko postane naporna zaradi svoje dolžine. Pomembno je da imamo s seboj dovolj vode ter kalotičnih tablic (npr. Snickers), prav pa pride tudi krema za sončenje, saj se tako lahko izognemo opečeni koži (predvsem v pomladanskih mesecih).

Pa varno kolesarjenje :)

Ker se poti stalno obnavljajo in spreminjajo (po prvotnem opisu iz leta 1996 je makadamskih poti precej več, danes so namreč asfaltirane), ni nujno da bo čez nekaj let ta opis še veljaven. Za vse spremembe prosim da mi pišete v komentarje ali na e-mail, da bom lahko obnovil podatke o poti.

Za opis poti si ne lastim nobenih avtorskih pravic.

Prvi potop v sezoni 2012

Hello vsi!

No, pa smo otvorili novo potapljaško sezono. Tokrat sva se z buddijem (fotrom) odpravila na potop v Pacug. Glavni namen tega potopa je bilo predvsem osveževanje pridobljenih potapljaških in fotografskih veščin. Iz domačega kraja sva se odpravila že ob 8. uri, vendar sva zaradi zastoja na AC v Pacug prispela šele okrog 11h. V vodo sva se odpravila na plaži pri ZPM letovišču v Pacugu ob pol 12h. Po opravljenih vajah (fin-pivoting, snemanje maske, dihanje z octopusom in varen dvig na površje), sva se odpravila na malo globlji potop proti Piranu, oz. naslednjem zalivu v Pacugu. Potop je potekal na globini okrog 9 m, največja globina pa je bila 10,8m. Potop je trajal 75 minut, voda pa je imela 13°C na globini ter 16°C na površju. Vidljivost je bila za naše (slovenske) razmere solidna. Je pa bilo videti kar nekaj življenja, med drugim tudi ugorja, ki pa se je skrival med skalami. Po potopu je sledilo še »martinčkanje« na plaži, saj je imel zrak prijetnih 24°C. 

Podatki o potopu:

Lokacija: Pacug

Max. globina: 10,8 m

Cas potopa: 75 min

Jeklenka: 15 l / 200 bar

Temperatura vode: 12°C

Temperatura zraka: 24°C

Obleka: 5 mm + 5 mm shorty s kapuco

Utezi: 12 kg

Ni ravno največja globina.... :D

Zakaj obnovitveni potop?

Potapljači zagotovo že vedo, da je pametno (oz. skoraj nujno) pred začetkom potapljaške sezone opraviti obnovitev znanja, ki ga o potapljanju že imamo, ter tudi preizkusiti opremo, ki je čez zimo počivala v omari. Namen tega je zmanjševanje možnosti pojavljanja potapljaških nesreč, ki jih je na žalost vsako leto nekaj. Tak obnovitveni potop se vedno izvaja na nizki globini, da se lahko v primeru problema varno in brez dekompresijskega postanka dvignemo na površje. 

Lep potapljaški pozdrav, pa varno potapljanje :D

P.S. Fotke s potopa so na voljo na tej povezavi: KLIK

DAN - PREVENTIVNA AKCIJA POZNAVANJA POTAPLJAŠKE BOJE

Še enkrat lep pozdrav!

Morje ima danes že 11.9°C na površini ter 10.3°C na globini 23 m (podatki oceanografske boje Vida), kar pomeni, da se bomo potapljači kmalu (nekateri se že) začeli odpravljati raziskovati podvodni svet. Toplo morje in temperature (no ja, zaenkrat še niso tako zelo visoke) pa bodo kmalu začeli privabljati tudi voznike čolnov in vodnih skuterjev (jetski), kar pomeni da bi bilo smiselno spet opozoriti na (ne)poznavanje potapljaške boje. Leta 2007 se je preventivni akciji poznavanja potapljaške boje, ki jo organizira Divers Alert Network Europa (DAN Europa) pridružila tudi Slovenska potapljaška zveza (SPZ). Vsako leto se namreč zgodi kar nekaj incidentov in potapljaških nesreč, ko voznik čolna ali jetski-ja pelje preblizu potapljačev, saj ne pozna kaj pomeni potapljaška boja ter kako ravnati ko jo zagleda. Primer na strani SPZ opisuje celo, kako so "potapljača, ki je na potopu sredi morja pred Ronkom vlekel za seboj predpisano signalno bojo na vrvici, cukali in vlekli ven. Kot je potem uspel povedati presenečeni morjeplovec na gliserju, sploh ni vedel, da je potapljač na drugem koncu vrvice in da mu je s tem, ko ga je izvlekel ven brez varnostne dekompresije,  ogrozil zdravje. Sinko na čolnu si je pač zaželel  pisane žoge z zastavico, za katero so mislili, da je nekomu ušla z obale." (vir)

Na srečo se je ta primer končal dokaj srečno za potapljača, je pa kar nekaj primerov, ko so se bližnja srečanja s čolnom in jetski-jem končala tragično, tudi za slovenske potapljače. Znan je primer, ko je potapljaču (apnea), ko se je ta pripravljal na potop, čez hrbet zapeljal vodni skuter (verjetno ni potrebno posebej poudarjati da je skuter glisiral). Skuter je odbilo v zrak, potapljač pa je padel v nezavest. Na "srečo" (!!??) skuterji nimajo propelerjev, saj bi bil v tem primeru potapljač mrtev. Voznik skuterja se seveda ni ustavil in potapljaču pomagal.

Drugi primer pa se je zgodil leta 2007 blizu otoka Žirje, ko se je nesreča končala tragično za 33 letnega podvodnega lovca. Gliser je s polno hitrostjo zapeljal mimo potapljaške boje med zasidranim gumenjakom in obalo. Pri tem je do smrti povozil podvodnega lovca malo naprej pa poškodoval njegovega kolega, ki je plaval blizu. Potnica na čolnu je začela kričati ko je videla kaj se je zgodilo. Čoln se čez cca. 200 m ustavi, nato pa pobegne s kraja nesreče.  (povzeto po: link)

Žal je povzročitelje takih nesreč zelo težko iskati, saj se taka nesreča ponavadi zgodi na odprtem morju in brez prič. Pomaga pa če si nam uspe zapomniti (če smo očevidci) registrsko številko čolna, saj lahko kasneje v vpisniku morskih čolnov preverimo kdo je lastnik čolna.

Kako prepoznati potapljaško bojo?

Potapljaško bojo ni težko prepoznati. Gre namreč za bojo, ki ima na vrhu mednarodno sprejeto  potapljaško zastavico.

In kaj storiti ko opazimo potapljaško bojo?

Nič drugega kot upočasniti hitrost ter obvoziti bojo v razdaliji 100 m.

Tudi sam sem že doživel da so mi med potapljanjem nad glavo brneli motorji čolnov (v bližini je bila ladja! potapljaškega centra) in iz lastnih izkušenj povem da občutek ni prijeten. Še posebej ne če veš za nekaj primerov, ki so se končali s smrtjo potapljača.

Torej, v imenu vseh potapljačev prosim, da ozaveščate ljudi o pomembnosti poznavanja in upoštevanja potapljaške boje (tudi tako da delite to objavo). Morda nam uspe preprečiti kakšno nesrečo.

Vsem želim prijetno in varno preživet čas ob, na in pod morjem :D

Kako blokirati aplikacije in igre na Facebooku

Zdravo!

Pred dnevi se je name obrnil prijatelj in me vprašal kako na Facebooku blokirati aplikacije in igre, tako da sem se odločil opisati kako se jih da blokirati.

1. korak: Kliknite na puščico zraven Home (Domov)

Za povečavo slik, kliknite nanje

2. korak: Izberite "Privacy settings" (Nastavitve zasebnosti)

3. korak: Pri rubriki "Apps and Websites" (Aplikacije in spletne strani) izberite "Edit settings" (Uredi nastavitve)

4. korak: V rubriki "Apps you use" (Aplikacije, ki jih uporabljaš) izberite "Turn off all apps" (Izključi aplikacije)

5. korak: V oknu, ki se odpre izberite "Select all" (Izberi vse) in nato še potrdite s klikom na " Turn off all apps"

In aplikacije ter igre so blokirane. Za vprašanja pišite v komentarje.

Pa varno uporabo Facebooka.