Wehar's blog za nemoteno delovanje uporablja piškotke Google Analytics. Z obiskom te strani, se strinjate z njihovo uporabo.

21. mar. 2013

Bedarije na televiziji

No, to objavo imam namen napisati že kar nekaj časa (vse od izpitnega obdobja), vendar sem vseskozi nekoliko odlašal. Kakorkoli, danes sem se je lotil.
Najprej, zakaj, sem se sploh lotil te objave. Povod je bilo nekaj dni dežja v februarju, ki sem jih preživel pred televizijo (v nadaljevanju bom zaradi lenobe pisal TV :P ) in se "zgražal" nad neumnostmi, ki nam jih predvajajo. Da ne bo pomote, v tej objavi ne bom kritiziral filmov, ki jih nekatere televizije ponavljajo skoraj vsak mesec (jih razumem, recesija pa to..), temveč se bom bolj osredotočil na nekatere stvari, ki motijo tako mene, kot verjetno še marsikoga.
vir
Pa da začnemo:

  • Prodajna okna

Prva stvar, ki me moti na TV postajah so oglasna sporočila. S tem ne mislim oglasov, ki jih vrtijo med poročili, dnevnikom, filmi (ok, med filmi so rahlo nadležni, so pa primerni za obisk hladilnika ali WC-ja), temveč oglase v stilu TopShop-a ali neke nove podobne bedarije (neka BCTV ali podobno). Sam postanem resnično tečen, ko začne tisti značilni nadležni moški glas spraševati če poznamo kako je neka stvar težka, če nimamo tega in onega pripomočka. Nato ponavadi predstavi čudežno napravo ali orodje, ki dela tako rekoč samo in ti odvzame polovico dela (zakaj ne bi potem kupili kar dveh in uživali v brezdelju?). Ponavadi, da podkrepijo uporabnost nekega predmeta, naredijo še nekaj intervjujev z "normalnimi" ljudmi (američani!?), za katere vemo da so jim plačali da se lažejo v kamero. Kakor koli, očitno nekateri ljudje vseeno nasedejo tej predstavitvi in izdelek dejansko kupijo. No, o kvaliteti in resnični uporabnosti izdelka se lahko potem sprašujemo, je pa dokaj zgovoren spodnji video, ki so ga posneli na Zvezi Potrošnikov Slovenije in prikazuje super-fine-fajn modelčke za kuhanje jajc (mimogrede, zraven dobite gratis še ločevalnik beljaka in rumenjaka...vse skupaj za 9,90 €)



Drugo podobno in dokaj novo prodajno okno pa prodaja izdelke za hujšanje iz artičoke (bljak), neke super fine mikserje za takorekoč vse kar nam srce poželi ter super raztegljive nedrčke (zakaj jih že tako razteguje tam?). No, teli so me pa sploh prepričali v nakup, sploh zaradi njihove perfektne sinronizacije v slovenščino. Grem kar v nabavo, saj je zelo poceni pa še ogromno dobiš zraven gratis (se bojim ja) :)

  • Kuharske oddaje
Ali ste morda ugotovili koliko je teh kuharskih oddaj na vseh slovenskih televizijah. Na vsaki TV postaji je vsaj ena. Še največja izjema je Planet tv (reklama ... kak evro bi lahko dobil za reklamiranje :P ), kjer predvajajo le oddajo MasterChef, ki jo sam ne jemljem kot kuharsko. Drugače pa ja, na vsaki TV postaji se najde oddaja, v kateri "kuharski mojstri" razkazujejo svoje umetnine in svoje sposobnosti v kuhinji. Kaj poreče pravi kuharski mojster na to, kaže nazorno naslednja slika (da ne bo pomote, slika je prirejena; alert! grde besede!)
Klik za povečavo; vir: 9gag (?)
Nočem kritizirati nobenih jedi, ki jih kuhajo, tudi nočem kritizirati samih oddaj. Mi gre pa res na živce, da je teh oddaj toliko. Ko sem bil še mali se spomnim da sta bili samo dve, in sicer: Čari začimb (slovenska oddaja z Gregorjem Bakovičem in Bojanom Emeršičem) ter ena od oddaj Jamiea Oliverja. Danes jih je mnogo preveč...
  • Astro tv
Še ena od največjih bedarij, ki jih predvajajo po TV. Ok, to je sigurno zelo dobičkonosen posel glede na to koliko ljudi kliče v eter. Da ne bo pomote, klic v studio stane veliko čez 1 Euro, kakšne nasvete pa nato klicatelj dobi? Hja, večinoma take z zelo dolgim časovnim obdobjem, tako da kliactelj že pozabi, kaj so mu prerokovali. 
vir
Ok, nič nimam proti vedeževanju iz kart ali astro karte (no, ja, tu sem sicer dosti skeptičen, ampak naj bo), vendar v tej oddaji vidimo še en način. Neko mahanje po zraku in "čiščenje" čakr. Halo, kako hudiča se bodo čakre očistile preko TV zaslona?? Edina koristna zadeva, ki jo vidim v tem je opogumljanje ljudi, ki so na robu. Nikoli ni namreč vse črno...je vsaj sivo. Ne zdi pa se mi prav, da to prodajajo.

  • Risanke (kje so dobre stare risanke?)
Zadnja zadeva, ki me je zmotila na TV so risanke. Nekega jutra ni bilo namreč nič pametnega na TV, zato sem gledal otroški program. In se vprašal: Kje hudiča so "naše" dobre stare risanke? Ko sem bil jaz mali, smo gledali risanke v stilu: Medvedek Uhec, Lolek in Bolek, A je to, Tom in Jerry ter podobne klasike, ki so bile res narisane. 
vir
Kaj gledajo danes otroci? En računalniški zmazek, kjer ne veš kaj figure sploh predstavljajo. Da ne govorim o tistih grdih Japoskih risankah na eni od komercialnih TV postajah, kjer so figure res grozne in obupne. Nisem se sicer poglabljal v zgodbe, ki jih današnje risanke prikazujejo, vendar vseeno pogrešam risanke v stilu Franček ali Timotej hodi v šolo (zelo poučne risanke, ki so učile strpnosti in drugačnosti). Sem bil pa zato toliko bolj vesel, ko sem videl, da so na nacionalki začeli ponavljati Radovednega Tačka (res legendarna oddaja, ki je trajala kar veliko let) ter Palčka Davida (ena mojih priljubljenih risank iz otroštva zaradi živali). Resnično bi bilo potrebno predvajati več takih risank, saj bi jih otroci sigurno gledali (mogoče še raje kot te računalniške) :)

No, danes sem malo skritiziral televizijo, ki pa je samo dobronamerna (kritika namreč, ne televizija). Dejstvo pa je namreč, da brez TV skoraj ne moremo več živeti, saj se nam je preveč močno zasidrala v naše življenje.

19. mar. 2013

O tem in onem #3

En tak mali update, kaj počnem...kot ste sedaj verjetno že ugotovili, je tak naslov objave, ko nimam kaj bolj pametnega napisati...
vir (btw, a je tu malo optične prevare? slika izgleda da je postrani)
Uglavnem, ja, moji dnevi so sedaj dokaj enolični in potekajo nekako tako: vstajanje ob 6. zjutraj; tuš, oblačenje, hitenje na trolo; zajtrk na faksu (sendvič iz bližnje pekarne); predavanja (ponavadi dvoje); kosilo in nato prosto popoldne (dokaj kratko), ki ga preživim večinoma doma, z iskanjem raznih člankov za seminarske naloge, branjem raznih novic in podobnega. No, svetle izjeme so torki, ki jih zapolnim s treningom ekipe prve pomoči in ga zaključim s sprehodom čez celo Ljubljano (jah, paše mi, pa kaj) :P

Da rečem še eno čez vreme...ja, toliko zmešanega vremena pa res še nisem doživel. Včeraj (ponedeljek) je v mojem rodnem kraju snežilo (bilo nad 5 cm snega), enako je bilo v Ljubljani. No, sneg se je nato spremenil v dež, ki je poskrbel za tisto nagravžno mešanico snega in vode (a veš, tisto ko misliš da stopiš v sneg pa v resnici stopiš v vodo), danes pa nas je presenetilo sonce in res dokaj visoke temperature... Me prav zanima, kaj bo jutri :D

Tako je bilo včeraj na avtobusni postaji v mojem rodnem kraju ob 7.30
Včeraj sem dobil še en zares lep video posnetek, katerega (priznam) ne moram nehati gledati :D


Mi je pa bilo zadnjič tudi nekoliko dolgčas (ne, saj mi ni bilo), zato sem izdelal en tak kratek video o tem, kaj pravzaprav počnem. Oziroma, o čem so in bodo videoposnetki na mojem Youtube kanalu (ki se je pred kratkim spremenil v novo obliko). Video si lahko ogledate tudi tu:


Še nekaj besed o ekipi prve pomoči: zelo zabavno, predelujemo veliko scenarijev, se vedno kaj novega naučimo, veliko pa se tudi presmejimo. Me je pa danes tako rečeno šokiral članek, kjer piše da je samo 47% slovenskih voznikov pripravljenih nuditi prvo pomoč v prometni nesreči. Folk: resnično vas prosim, da greste na obnovitveni tečaj prve pomoči (o tem se pozanimajte na Rdečem križu), saj to znanje zelo hitro hlapi, poleg tega se je marsikaj že spremenilo. Poskusimo dvigniti na procent ljudi, ki bi bil pripravljen nuditi prvo pomoč!

vir
Evo, toliko za danes, v načrtu imam sicer nekaj objav, vendar še razmišljam ali bi jih sploh napisal, ter ali bi jih združeval ali ne...

Do naslednjič se imejte lepo :D

P.S.: Žal mi Blogger ne omogoča smejkov v taki obliki: J, kar mi gre že rahlo na živce...sicer se bom pozanimal, ali je kako mogoče dobiti take smejke, vendar se bojim da bomo morali ostati le pri takih: :D...

EDIT 03.04.2013: Uspelo mi je urediti te, prave smejke

11. mar. 2013

Krvodajalstvo

Kot obljubljeno v prejšnji objavi, bom v tej opisal nekaj malega o odvzemu krvi in krvodajalstvu. 
Kri je najdragocenejše kar lahko človek podari. S tem pa tudi reši življenje. Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalske akcije vse od leta 1953, ko je bilo v Zagorju ob Savi organizirana prva krvodajalska akcija, kjer so sodelovali rudarji. Hkrati je bilo ustanovljeno anonimno, brezplačno in prostovoljno krvodajalstvo.


vir
Zakaj darovati kri?

V Sloveniji vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri, najsi gre za reševanje v nesreči ali za načrtovan operativni poseg. Vsak delovni dan se potrebuje 400 krvodajalcev, da se zagotovi potrebe po krvi. Ustrezni nadomestki za kri ne obstajajo, zato so pripravki iz krvi edina možna izbira pri določenem zdravljenju. 

Kdo lahko daruje kri?

Kri lahko darujejo vsi med 18. in 65. letom starosti, ki tehtajo vsaj 50 kg in so dobrega zdravja. Moški lahko darujejo na 3 mesece, ženske pa na 4.
Seveda obstajajo tudi omejitve kdo krvi ne sme darovati. To so osebe, ki so okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji; osebe, ki so si vbrizgavale droge; moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi; osebe ki za spolne usluge prejemajo plačilo; ter osebe, ki so okužene z zlatenico (hepatitis B in C)

Kako poteka odvzem?

Odvzem je povsod enak, ne glede na to, ali se kri jemlje na ZTM ali na redni krvodajalski akciji.
  1. Odločitev za darovanje krvi; na odvzem ne hodimo tešči!!
  2. V sprejemni pisarni se dobi krvodajalski karton, kjer so osnovne informacije o krvodajalcu.
  3. Naslednja postaja je laboratorij, kjer se pri novih krvodajalcih določi krvno skupino, vsem krvodajalcem pa količino hemoglobina
  4. Sledi izpolnjevanje vprašalnika, kjer se nas sprašuje o preteklih boleznih ter na podlagi katerega zdravnik ugotovi ali spadamo v rizično skupino. Tu se ponavadi izmeri tudi pulz in krvni tlak
  5. Še zadnja postaja preden se začne zares: obisk pri zdravniku. Tu zdravnik povpraša o preteklih boleznih, ter o počutju po odvzemih krvi. Zdravnik se na podlagi vseh informacij odloči ali bo odvzem krvi odobril ali ne.
  6. Če smo uspešno prestali vse postaje, sledi odvzem. Tu se usedemo na udoben stol, iztegnemo roko, nakar nam medicinska sestra razkuži predel v komolcu, nato pa uvede iglo v žilo. Krvodajalec nato s stiski pesti pospešuje tok krvi in s tem polni vrečko, kjer je tekočina proti strjevanju. Istočasno se odvzame tudi 4 epruvete krvi za testiranje. Po odvzemu 450 ml krvi se z laserjem prekine in zatopi cevke po katerih je tekla kri, krvodajalec pa je s tem prost vseh muk :D
  7. Po odvzemu sledi še malica ter klepet :)
Po odvzemu krvi se odsvetuje fizični napor, pomembno pa je pitje velike količine vode oz. ostalih brezalkoholnih pijač.
vir
Letos obeležujemo tudi 60 let prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji, kako pa se je vse skupaj začelo, si lahko bralci ogledate na tej povezavi  (žal MMC ne dovoljuje vdelave videa)

Več informacij, si lahko preberete na teh spletnih straneh:

O tem in onem #2

Da spet malo napišem, kaj sem kaj počel v tem času, ko ni bilo nobene objave. Jah, pa prav nič pametnega no :)

Torek sem šel smučat od 11ih do 16ih, saj je bilo napovedano lepo vreme (in je res bilo), naslednje dni pa sem preživel bolj kot ne doma pred televizijo (o bedarijah, ki jih gledamo po televiziji v eni od prihodnjih objav), saj vreme res ni dopuščalo (ok, dopuščalo je) kakšnega pretiranega gibanja izven varnega zavetja hiše :) Tako sem sredo in četrtek preživel doma, v petek pa sem se le malo zbrcal (ko je dež ponehal) na sprehod v naravo. Sobotno dopoldne sem preživel na smučišču, nato pa sem že pakiral potovalko za "selitev" v Ljubljano, kamor sem prišel v soboto zvečer.

vir 
Nedelja je bila zame delovna, saj smo imeli z Ekipo prve pomoči celodnevni trening prve pomoči. Trening je trajal od 8.30 zjutraj do nekaj čez 16. uro popoldne, bil pa je namenjen predvsem ponovitvi delovanja v ekipi prve pomoči, ter predelava nekaj različnih poligonov. Najprej smo se novinci preizkusili v vlogi ocenjevalca, saj so že formirane skupine predelale dva scenarija, nato je vrsta prišla na nas "ta nove". Preizkusili smo tudi vlogo t.i. sweeperja, ki mora pri prihodu na poligon le-tega očistiti vseh nevarnih predmetov, nato pa ostane pri zadnjem poškodovancu, oz. tam, kjer se ga potrebuje. Sledilo je kosilo (pica), nato pa še nekaj poligonov. Za konec nam je "stara" ekipa priredila res zanimiv scenarij in poligon. Pri zadnjem poligonu se je namreč poln kombi (9 ljudi) zaletel v steno, mi pa smo morali poškodovance oskrbeti in jim pomagati. Da so še bolj zakomplicirali stvari, sta dve poškodovanki paničarili in zbežali s kraja dogodka, tako da je bila zmeda res popolna. Smo se pa vsaj fajn nasmejali ob tem :D

vir
Danes pa se mi je ponovno začel faks. Kljub temu, da se mi je začel šele ob 10h, sem vstal že nekaj čez 6, nekaj pojedel, nato pa se odpravil na Zavod za transfuzijsko medicino, kjer sem dal tiste pol litra "ta žleht" krvi :D  No, ja, hotel sem dati že prejšnji ponedeljek po obdukciji, vendar so me zaradi visokega pulza zavrnili. No, tokrat je šlo gladko. Postopek odvzema krvi bom opisal v naslednji objavi. Sledila je hoja do faksa, ter poslušanje predavanj našega dekana (nam predava Kriminologijo) ter predavanj Kadrovskega menedžmenta. 

Tako, zdaj sem končno doma in pišem to objavo. Sledila bo še večerja, nato pa spanje, saj so jutri spet na vrsti predavanja.

5. mar. 2013

Ogled obdukcije


Objava je bila (na)pisana v ponedeljek 04.03.2013, vendar je zaradi težav z internetno povezavo (o tem ne bom izgubljal besed) objavljena šele danes. Torej je danes v objavi mišljen kot včeraj :P :D

Danes sem bil ponovno v Ljubljani. Tokrat ne na faksu, temveč na Inštitutu za sodno medicino, kjer sem si (sicer v okviru vaj za Kriminalistiko) ogledal obdukcijo. Pa da malo opišem kako poteka obdukcija (opis je dokaj nazoren, zato osebam s slabim želodcem odsvetujem branje)

vir
Najprej se truplo pokojnika izmeri in stehta ter posname fotografije. Mi smo imeli primer samomorilca z obešanjem, zato se je slikalo tako truplo, kot tudi vrv, katero je bil samomor izvršen. Nato se opravi zunanji pregled, kjer se zapisnikarici opiše značilnosti telesa, preveri se barvo kože, oči (kakšna je beločnica, šarenica (pri »obešancih« je ponavadi značilna pikčasta krvavitev) in zenica), ter ostale značilnosti ki so na telesu.

Pregled se nadaljuje pri glavi, ko se najprej s skalpelom zareže preko temena od ušesa do ušesa ter se odstrani (bolje rečeno premakne) lasišče. Nato se z žago (deluje na podoben način kot tista, ki jo prodajajo po televiziji) zareže oziroma odžaga zgornji del lobanje, nato pa se še z dletu podobnim orodjem odstrani odžagan del. Z lobanjskega dna se nato odstrani možgane, se jih stehta ter nato natančno pregleda. Vzame se tudi vzorce možganskega tkiva, ki se ga nato na toksikologiji testira za psihoaktivne snovi.

Sledi odprtje trupa pokojnega, kjer se s skalpelom zareže po dolžini prsnega koša vse do medenice. Nato se s škarjami (podobne so škarjam za rezanje pločevine) prereže rebra, tako da se lahko dostopa do pljuč in srca. Prvo se nato pregleda pljuča, kjer se s posameznega pljučnega krila odvzame po deset vzorcev za toksikologijo. Pregleda se tudi oba srčna prekata. Sledi odvzem celotnega dihalnega sistema (sapnika, pljuč in osrčnika) iz telesa, za bolj podroben pregled, sploh delov podjezičnice, ki je pri obešancih največkrat prelomljena. Pregleda se tudi abdominalni del trupa, torej želodec, tanko in debelo črevo ter ledvice.
Po končanem pregledu se vse organe položi nazaj v telo, ter se ga zašije.

vir
Am, kaj naj še povem? Jah, mogoče to, da so patologi res malo drugačni zdravniki, kot smo jih vajeni. Njihov smisel za humor je namreč nekoliko drugačen, za marsikoga je lahko zelo neokusen, vendar ko izveš da na leto opravijo okrog 9000 obdukcij in da se s trupli srečujejo vsak dan, se jim to lahko oprosti. Pa tako ali tako imajo tudi reševalci, policisti, gasilci in ostali, ki se s težavnimi situacijami srečujejo vsakodnevno, svojevrsten smisel za humor.

Tako, obdukcijo smo dali skozi brez problema (vsaj jaz) oz. kot bi se naš patolog izrazil: "bp". Bila je super izkušnja, saj na nek način testiraš tudi svoje meje vzdržljivosti, kdaj se ti bo nekaj zagravžalo, kdaj ne (kolegica, ki je bila z nami je npr. morala zapustiti prostor takoj po tem, ko so truplo slekli, nekateri pa smo lahko vztrajali do konca). Je pa odvisno tudi od tega, kakšno truplo je pred tabo. Mi smo recimo imeli dokaj »sveže« truplo, ki ni smrdelo popolnoma ni, medtem, ko bo lahko naslednja skupina imela močno nagnito in smrdljivo truplo. Vsekakor je bilo zanimivo, saj smo imeli priliko videti kako smo ljudje zgrajeni (ok, saj smo vsi videli človeško telo na slikah, vendar v živo je to nekaj povsem drugega). Je pa škoda, ker je ogled obdukcije samo za »izbrance« oz. samo za določene skupine ljudi (študentov).

Toliko za danes, jutri grem malo smučat, nato pa naslednje dni malo lenarit. Drug ponedeljek pa začnemo zares s faksom :D