Objava je bila
(na)pisana v ponedeljek 04.03.2013, vendar je zaradi težav z internetno
povezavo (o tem ne bom izgubljal besed) objavljena šele danes. Torej je danes v
objavi mišljen kot včeraj :P :D
Danes sem bil ponovno v Ljubljani. Tokrat ne na faksu, temveč
na Inštitutu za sodno medicino, kjer sem si (sicer v okviru vaj za
Kriminalistiko) ogledal obdukcijo. Pa da malo opišem kako poteka obdukcija (opis je dokaj nazoren, zato osebam s slabim želodcem odsvetujem branje)
vir |
Najprej se truplo pokojnika izmeri in stehta ter posname
fotografije. Mi smo imeli primer samomorilca z obešanjem, zato se je slikalo
tako truplo, kot tudi vrv, katero je bil samomor izvršen. Nato se opravi
zunanji pregled, kjer se zapisnikarici opiše značilnosti telesa, preveri se
barvo kože, oči (kakšna je beločnica, šarenica (pri »obešancih« je ponavadi
značilna pikčasta krvavitev) in zenica), ter ostale značilnosti ki so na
telesu.
Pregled se nadaljuje pri glavi, ko se najprej s skalpelom
zareže preko temena od ušesa do ušesa ter se odstrani (bolje rečeno premakne)
lasišče. Nato se z žago (deluje na podoben način kot tista, ki jo prodajajo po
televiziji) zareže oziroma odžaga zgornji del lobanje, nato pa se še z dletu
podobnim orodjem odstrani odžagan del. Z lobanjskega dna se nato odstrani
možgane, se jih stehta ter nato natančno pregleda. Vzame se tudi vzorce
možganskega tkiva, ki se ga nato na toksikologiji testira za psihoaktivne
snovi.
Sledi odprtje trupa pokojnega, kjer se s skalpelom zareže po
dolžini prsnega koša vse do medenice. Nato se s škarjami (podobne so škarjam za
rezanje pločevine) prereže rebra, tako da se lahko dostopa do pljuč in srca.
Prvo se nato pregleda pljuča, kjer se s posameznega pljučnega krila odvzame po
deset vzorcev za toksikologijo. Pregleda se tudi oba srčna prekata. Sledi
odvzem celotnega dihalnega sistema (sapnika, pljuč in osrčnika) iz telesa, za
bolj podroben pregled, sploh delov podjezičnice, ki je pri obešancih največkrat
prelomljena. Pregleda se tudi abdominalni del trupa, torej želodec, tanko in
debelo črevo ter ledvice.
Po končanem pregledu se vse organe položi nazaj v telo, ter
se ga zašije.
vir |
Am, kaj naj še povem? Jah, mogoče to, da so patologi res
malo drugačni zdravniki, kot smo jih vajeni. Njihov smisel za humor je namreč
nekoliko drugačen, za marsikoga je lahko zelo neokusen, vendar ko izveš da na
leto opravijo okrog 9000 obdukcij in da se s trupli srečujejo vsak dan, se jim
to lahko oprosti. Pa tako ali tako imajo tudi reševalci, policisti, gasilci in
ostali, ki se s težavnimi situacijami srečujejo vsakodnevno, svojevrsten smisel
za humor.
Tako, obdukcijo smo dali skozi brez problema (vsaj jaz) oz.
kot bi se naš patolog izrazil: "bp". Bila je super izkušnja, saj na nek način
testiraš tudi svoje meje vzdržljivosti, kdaj se ti bo nekaj zagravžalo, kdaj ne
(kolegica, ki je bila z nami je npr. morala zapustiti prostor takoj po tem, ko
so truplo slekli, nekateri pa smo lahko vztrajali do konca). Je pa odvisno tudi
od tega, kakšno truplo je pred tabo. Mi smo recimo imeli dokaj »sveže« truplo,
ki ni smrdelo popolnoma ni, medtem, ko bo lahko naslednja skupina imela močno
nagnito in smrdljivo truplo. Vsekakor je bilo zanimivo, saj smo imeli priliko
videti kako smo ljudje zgrajeni (ok, saj smo vsi videli človeško telo na
slikah, vendar v živo je to nekaj povsem drugega). Je pa škoda, ker je ogled
obdukcije samo za »izbrance« oz. samo za določene skupine ljudi (študentov).
Toliko za danes, jutri grem malo smučat, nato pa naslednje
dni malo lenarit. Drug ponedeljek pa začnemo zares s faksom :D
Imamo vseh vrst humor, seveda.
OdgovoriIzbrišiVčasih se vanj zavijajo tudi stiske ljudi.
Tudi jaz sem večkrat ob smrti. Ampak tam smo lahko ljudje. Pristni.