Wehar's blog ni več aktiven, objave so samo še arhivske

5. mar. 2013

Ogled obdukcije


Objava je bila (na)pisana v ponedeljek 04.03.2013, vendar je zaradi težav z internetno povezavo (o tem ne bom izgubljal besed) objavljena šele danes. Torej je danes v objavi mišljen kot včeraj :P :D

Danes sem bil ponovno v Ljubljani. Tokrat ne na faksu, temveč na Inštitutu za sodno medicino, kjer sem si (sicer v okviru vaj za Kriminalistiko) ogledal obdukcijo. Pa da malo opišem kako poteka obdukcija (opis je dokaj nazoren, zato osebam s slabim želodcem odsvetujem branje)

vir
Najprej se truplo pokojnika izmeri in stehta ter posname fotografije. Mi smo imeli primer samomorilca z obešanjem, zato se je slikalo tako truplo, kot tudi vrv, katero je bil samomor izvršen. Nato se opravi zunanji pregled, kjer se zapisnikarici opiše značilnosti telesa, preveri se barvo kože, oči (kakšna je beločnica, šarenica (pri »obešancih« je ponavadi značilna pikčasta krvavitev) in zenica), ter ostale značilnosti ki so na telesu.

Pregled se nadaljuje pri glavi, ko se najprej s skalpelom zareže preko temena od ušesa do ušesa ter se odstrani (bolje rečeno premakne) lasišče. Nato se z žago (deluje na podoben način kot tista, ki jo prodajajo po televiziji) zareže oziroma odžaga zgornji del lobanje, nato pa se še z dletu podobnim orodjem odstrani odžagan del. Z lobanjskega dna se nato odstrani možgane, se jih stehta ter nato natančno pregleda. Vzame se tudi vzorce možganskega tkiva, ki se ga nato na toksikologiji testira za psihoaktivne snovi.

Sledi odprtje trupa pokojnega, kjer se s skalpelom zareže po dolžini prsnega koša vse do medenice. Nato se s škarjami (podobne so škarjam za rezanje pločevine) prereže rebra, tako da se lahko dostopa do pljuč in srca. Prvo se nato pregleda pljuča, kjer se s posameznega pljučnega krila odvzame po deset vzorcev za toksikologijo. Pregleda se tudi oba srčna prekata. Sledi odvzem celotnega dihalnega sistema (sapnika, pljuč in osrčnika) iz telesa, za bolj podroben pregled, sploh delov podjezičnice, ki je pri obešancih največkrat prelomljena. Pregleda se tudi abdominalni del trupa, torej želodec, tanko in debelo črevo ter ledvice.
Po končanem pregledu se vse organe položi nazaj v telo, ter se ga zašije.

vir
Am, kaj naj še povem? Jah, mogoče to, da so patologi res malo drugačni zdravniki, kot smo jih vajeni. Njihov smisel za humor je namreč nekoliko drugačen, za marsikoga je lahko zelo neokusen, vendar ko izveš da na leto opravijo okrog 9000 obdukcij in da se s trupli srečujejo vsak dan, se jim to lahko oprosti. Pa tako ali tako imajo tudi reševalci, policisti, gasilci in ostali, ki se s težavnimi situacijami srečujejo vsakodnevno, svojevrsten smisel za humor.

Tako, obdukcijo smo dali skozi brez problema (vsaj jaz) oz. kot bi se naš patolog izrazil: "bp". Bila je super izkušnja, saj na nek način testiraš tudi svoje meje vzdržljivosti, kdaj se ti bo nekaj zagravžalo, kdaj ne (kolegica, ki je bila z nami je npr. morala zapustiti prostor takoj po tem, ko so truplo slekli, nekateri pa smo lahko vztrajali do konca). Je pa odvisno tudi od tega, kakšno truplo je pred tabo. Mi smo recimo imeli dokaj »sveže« truplo, ki ni smrdelo popolnoma ni, medtem, ko bo lahko naslednja skupina imela močno nagnito in smrdljivo truplo. Vsekakor je bilo zanimivo, saj smo imeli priliko videti kako smo ljudje zgrajeni (ok, saj smo vsi videli človeško telo na slikah, vendar v živo je to nekaj povsem drugega). Je pa škoda, ker je ogled obdukcije samo za »izbrance« oz. samo za določene skupine ljudi (študentov).

Toliko za danes, jutri grem malo smučat, nato pa naslednje dni malo lenarit. Drug ponedeljek pa začnemo zares s faksom :D

1 komentar:

  1. Imamo vseh vrst humor, seveda.
    Včasih se vanj zavijajo tudi stiske ljudi.
    Tudi jaz sem večkrat ob smrti. Ampak tam smo lahko ljudje. Pristni.

    OdgovoriIzbriši