Wehar's blog za nemoteno delovanje uporablja piškotke Google Analytics. Z obiskom te strani, se strinjate z njihovo uporabo.

18. dec. 2013

Zaščita in reševanje: Potres

Lep pozdrav!

To je druga iz serij objav o preventivnih ukrepih varstva pred (med in po) naravnimi nesrečami, z naslovom Zaščita in reševanje (prva je bila o poplavah). Tokrat se bomo posvetili potresom.


Slovenija leži na tektonsko dejavnem območju, saj se tu stikajo velike evropske naravnogeografske enote (Alpe, Dinarsko gorstvo, Panonski in Sredozemski svet). Na stikih prihaja do sproščanja velikih napetosti pod zemeljskim površjem, kar se na površju kaže z občasnim potresnim delovanjem. Slovenija je država s srednjo potresno ogroženostjo. Spodnje slike prikazujejo: potresni pospešek tal, potresno ogroženost regij ter potresno intenziteto.

vir

vir
vir
Kako torej ukrepati pred, med in po potresu?

PRED POTRESOM

Pomembno se je informirati o potresni ogroženosti stavbe, v kateri se nahajamo. V MOL je to mogoče storiti s samo ocenjevalnim vprašalnikom, ki je dostopen na tej povezavi: http://potrog.i-vode.si/index.php/ocenite-svojo-stavbo . Ostali prebivalci Slovenije, si lahko pomagate z raznimi kartami potresne ogroženosti, mogoče pa je tudi naročiti ocenitev potresne ogroženosti stavbe. Potrebno se je tudi zavedati, se ob močnejšem potresu lahko zgodi, da ne bo zagotovljene oskrbe z vodo, elektriko in plinom, da bo lahko poškodovan ogrevalni sistem, da bo poškodovan in nedelujoč kanalizacijski sistem, ter da bodo lahko motene ali prekinjene telefonske linije (tako za stacionarni, kot mobilni telefon).

vir
V gospodinjstvu je zato priporočljivo pripraviti sledeče:
  • Pripravimo nujne zaloge (glej objavo Poplave)
  • V vsakem prostoru se določi varna mesta, kjer si lahko poiščemo zaklon; iz vsakega prostora se poišče vse možne izhode
  • Ključ vhodnih vrat naj se hrani na vsem znanem mestu
  • Pripravimo si nekaj gotovine in kopije pomembnih dokumentov
  • Določimo si zbirno mesto članov gospodinjstva (v kolikor ni to že vnaprej določeno) ter si opredelimo mesto, kjer se člani gospodinjstva zberejo, če so slučajno ločeni ob potresu in dostop do doma ni mogoč
  • V imenik mobilnega telefona, si shranimo oznako ICE (In Case of Emergency), poleg oseb, ki jih kličemo v primeru, da se komu kaj zgodi
  • Vse člane gospodinjstva se seznani z glavnimi ventili vodovodne in plinske napeljave ter glavnega stikala električne napeljave
  • Otrokom se pojasni, da je ob potresu treba zaščititi najprej sebe (in ne svojih igrač, ljubljenčkov) ter jim podamo jasna navodila, kako naj ukrepajo po potresu
  • Na lahko dostopna mesta si pripravimo priročno orodje za reševanje ter gasilnik na prah tipa ABC
  • Stalno (najmanj dvakrat letno) izvajamo praktične vaje, pri katerih simuliramo premik in dejansko uporabo varnih lokacij.
vir: brošura Ste pripravljeni na potres?
Za najboljšo zaščito pred potresom pa je potrebno pripraviti tudi samo stavbo, v kateri smo. Najlažje to storimo z rednim vzdrževanjem, potrebno pa je postoriti še nekaj posegov, s katerimi lahko preprečimo poškodbe:
  • Omare in ostale težke predmete (TV) pritrdimo (privijačimo) na steno
  • Velike in težke predmete, ki jih imamo na višjih delih prestavimo na nižje police
  • Slike, ogledala, ter ostale težke, ostrorobe in lomljive predmete ne pritrjujemo na stene nad postelje in kavče, oz. predele, kjer ponavadi sedimo/ležimo
  • Postelje naj bodo odmaknjene od oken ter težkih predmetov (omare, lestenci,...)
  • Stekla lahko zavarujemo s folijo, ali namestimo varnostna stekla
  • Korita z rožami na okenskih policah zavarujemo (pritrdimo)
  • Vrednostne predmete hranimo v trdnih, ognjevarnih škatlah
  • Zavarujemo (pritrdimo) prostostoječe plinske naprave (štedilniki), in poskrbimo da ne pride do pretrganja dovodnih cevi
  • Preverimo streho: pritrdimo strešnike in antene
MED POTRESOM

Ko pride do potresa je ključnega pomena: ostati miren! Prenehamo z dejavnostjo, pogledamo okrog, hitro ocenimo situacijo ter ustrezno ukrepamo. Med potresom nikoli ne tečemo iz stavbe, ne uporabljamo dvigal ali stopnic ter ne skačemo skozi okna! Glavo, oči in vrat si ustrezno zavarujemo z rokami, torbo, oblačili,...

Kaj storimo...

...DOMA, V PISARNI, ŠOLI?
  • Ostanemo v prostoru v katerem smo
  • Oddaljimo se od steklenih površin
  • Poiščemo zaklon pod masivnimi mizami, klopmi, podboji vrat v nosilnih stenah, v kotu notranjih nosilnih sten prostora; zaščitimo si glavo
  • Na hodnikih se stisnemo k notranjim stenam; zaščitimo si glavo
  • V postelji ki stoji na varnem mestu: ostanemo v njej in zaščitimo glavo z blazino
vir
... V PROSTORIH KJER JE VELIKO LJUDI?
  • ostanemo mirni in se ne pridružimo paničnim ljudem
  • ne prerivamo se proti izhodu; počakamo da potres mine in šele nato zapustimo objekt
  • če sedimo ostanemo na svojem mestu; zaščitimo si glavo
  • če ne sedimo si zaščitimo glavo in se odmaknemo od velikih steklenih površin, električnih naprav, polic,...
... V DVIGALU
  • če se ne ustavi samodejno, pritisnemo vse tipke (oz. tipko naslednjega nadstropja)
  • ko so vrata odprejo, previdno izstopimo, na bližnjem varnem mestu počakamo na konec tresenja, nato umirjeno po stopnicah zapustimo stavbo
  • če se vrata ne odprejo, jih ne poskušamo odpreti na silo, temveč z namenskim gumbom v dvigalu opozorimo servisno službo
... NA PROSTEM IN V GORAH
  • pojdimo na odprt prostor, proč od stavb, bregov rek, vodnih pregrad, semaforjev, daljnovodov,...
  • če se ne moremo oddaljiti (strnjena naselja) poiščemo zaščito v bližnjih vratnih odprtinah zaščito pred padajočimi predmeti
  • v gorah se ne približujemo robovom previsnih sten ter smo pozorni na morebitno padanje skal
vir
... V AVTOMOBILU; VLAKU; AVTOBUSU
  • na odprtem upočasnimo vožnjo, zapeljemo ob kraj vozišča in ustavimo na kraju, kjer ne oviramo pretočnosti
  • avtomobila ne ustavljamo v predorih, na nadvozih, v bližini daljnovodov, panojev, velikih označevalnih tabel,...
  • med vožnjo v avtobusu ali vlaku se primemo, glavo zavarujemo pred padajočimi predmeti in se pripravimo na morebitno sunkovito zaviranje
PO POTRESU

Tudi po potresu je bistvenega pomena, da ostanemo mirni. Navadno potresnemu sunku sledijo še popotresni sunki, pri katerih ukrepamo enako kot pri potresnem. Je pa priporočljivo vedeti še nekaj dodatnih stvari:

Če smo ujeti pod ruševinami:
  • ostanemo mirni, ter poskušamo ugotoviti od kje prihaja zrak
  • če se praši, uporabimo priročno zaščitno sredstvo in si z njim prekrijemo usta in nos
  • če nismo poškodovani, poskušamo odstranjevati ruševine v smeri, iz katere prihaja zrak, pri tem pa varčujemo s svojimi močmi
  • če ruševin ne moremo odstranjevati in smo poškodovani, v rednih presledkih udarjamo s predmetom po kovinski napeljavi ali po zidu
  • če imamo pri sebi mobilni telefon, ga uporabimo, čeprav ni nujno, da bo omrežje delovalo (priporoča se pošiljanje SMS sporočil, tudi na številko 112). Redno ga ugašamo (ter zmanjšamo svetlost zaslona na minimum), da ohranimo baterijo
vir
Če smo nepoškodovani in nismo ujeti pod ruševinami:
  • Pomagajmo sebi in svojim najbližjim, ter ostalim, ki potrebujejo pomoč
  • Če zaznamo vonj po plinu, poskusimo odpreti okna
  • Poskrbimo za varnostne ukrepe, da ne pride do požara; če zagori poskusimo pogasiti požar sami, drugače kličemo številko 112
  • uporabljamo baterijske svetilke ali kemične svetlobne paličice; nikakor ne uporabljamo vžigalic, sveč,..; ravno tako ne kadimo
  • izklopimo vse plinske in električne naprave ter vire gretja, saj bi njihovo delovanje lahko povzročilo eksplozijo
  • zapremo glavni ventil plinske napeljave ter izklopimo glavno stikalo električnega omrežja
  • zapremo glavni vodovodni ventil (mogoče je, da bo voda onesnažena)
  • poskušamo očistiti ostanke razlitih nevarnih snovi
  • poškodovano stavbo zapustimo po najvarnejši poti,  s seboj vzamemo le najnujnejše
  • vzpostavimo stik z bližnjimi (če smo bili ločeni)
  • poskrbimo za domače živali
Poleg tega pregledamo stanje naše stavbe in poškodbe na njej
  • če je stavba od zunaj močno poškodovana, vanjo ne vstopamo, temveč počakamo na oceno usposobljenih strokovnih ekip
  • če poškodbe na zunaj niso vidne, v stavbo vstopamo previdno; preverjamo stanje v notranjosti
  • za gibanje po stavbi se primerno obujemo
  • poskrbimo za strokovni pregled vodovodne, kanalizacijske, plinske in električne napeljave, dimnika in ostalega
  • fotografiramo poškodbe stavbe za prijavo škodnega primera
Bovec, 1998; vir
V kolikor smo v času potresa v avtomobilu poslušamo radio in prometna sporočila, saj obstaja možnost da je cestna infrastruktura poškodovana, ravno tako se izogibamo nadvozom, tunelom,... če nadaljujemo pot.

V primeru evakuacije upoštevamo navodila,  s seboj vzamemo le najnujnejše, poskrbimo za domače živali ter obvestimo sorodnike, ko smo na varnem. 

Po potresu sledimo navodilom pristojnih služba ter upoštevamo njihova navodila o uporabi (in prekuhavanju) vode ter ostalih dobrin.

POMEMBNO:
  • seznanimo se, na kakšnem območju živimo in kakšna je naša stavba
  • pritrdimo težke predmete
  • ostanemo mirni med in po potresu
  • ne tečemo iz stavbe
  • v poškodovano stavbo ne vstopamo
  • v primeru zasutja ne trošimo energije
Uporabni spletni naslovi (povezave so bile delujoče na dan objave):
VIRI (povezave so bile delujoče na dan objave):
V nadaljevanju teh objav še: Požar (in še kaj)

9. dec. 2013

Zaščita in reševanje: Poplava

Lep pozdrav!

To je prva iz serij objav o preventivnih ukrepih varstva pred (med in po) naravnimi in drugimi nesrečami, z naslovom Zaščita in reševanje. V prvi objavi se bomo posvetili poplavam.

vir
V preteklih letih smo bili že večkrat priče dokaj hudim poplavam, sploh na območju Ljubljanske kotline ter na območju Štajerske. Spodnja slika prikazuje poplavno ogroženost v Republiki Sloveniji. 

zemljevid poplavne ogroženosti Slovenije (vir)
Pri poplavah je potrebno vedeti tudi, da ločimo več vrst poplav, pri čemer sta v Sloveniji najpogostejši vrsti hudourniške poplave (pri čemer voda hitro naraste in hitro odteče, kot se je zgodilo v Železnikih leta 2007) ter nižinske poplave, kjer voda zastaja dalj časa (poplave leta 2010).

hudourniške (vir) in nižinske (vir) poplave
Kakorkoli, vsaka oblika poplave, lahko prebivalcem povzroči nemalo težav, zato bomo v nadaljevanju predstavili nekaj preventivnih ukrepov za čim manjšo škodo. Nasveti so napisani v treh sklopih, in sicer na ukrepe pred, med in po poplavi.

PRED POPLAVO

Najprej se je priporočljivo informirati, na kako ogroženem območju živimo, ali nas ogroža kakšna voda ter poiskati najvarnejšo pot v višje ležeče predele. Priporočljivo se je tudi ustrezno zavarovati za kritje škode v primeru poplav. Ker se lahko ob poplavah zgodi, da ni elektrike, pitne vode, odvajanja kanalizacije, ogrevanja ter, da objekta sploh ni mogoče zapustiti, si je priporočljivo pripraviti določene potrebščine v nepremočljivih posodah (ali vrečah).

Potrebne stvari so:
  • Voda za najmanj 3 dni (15 litrov na osebo zadostuje za pitje in osnovno higieno ter kuhanje. Uporabi se lahko vodo iz plastenk, lahko pa se jo tudi shrani v posodah. V kolikor imamo doma hišne ljubljenčke, ne pozabimo na njih)
  • Hrana za najmanj 3 dni (Uporabi se gotove jedi, ki jih ni potrebno kuhati. V kolikor imamo (ali ima kdo v družini) alergijo ali dieto, je to potrebno upoštevati, ravno tako je potrebno poskrbeti za posebne potrebe dojenčkov in hišnih ljubljenčkov)
  • Plinski kuhalnik
  • Pripomočke za nudenje prve pomoči ter zdravila, ki jih redno jemljemo (ali jemlje kdo iz družine)
  • Higienske pripomočke (zlasti toaletni papir, robčke za intimno nego ter PVC vrečke za človeško blato pri opravljanju velike potrebe
  • Radio na baterije (in rezervne baterije)
  • Svetilko na baterije (in rezervne baterije) ter sveče, vžigalnik ali vžigalice
  • Nekaj gotovine in dokumente
  • Topla oblačila in odeje
  • Visoke gumijaste škornje
  • Potopno črpalko za umazano vodo (malo dražjo in ne tisto iz hoby programa)
Pred poplavo je potrebno pripraviti tudi sam objekt, v katerem bivamo. Voda namreč največkrat priteče skozi vrata, panoramske stene, kletne jaške, zračnike in kanalizacijo. Da bi vdor vode preprečili, so v nadaljevanju predstavljeni nekateri ukrepi za pripravo objekta:
  • Za odprtine, skozi katere bi lahko vdrla voda kupimo ali izdelamo tesnila (oz. pripomočke za tesnjenje)
  • Namestimo proti-povratne lopute na glavni kanalizacijski tok iz objekta (s tem se prepreči vdor vode skozi kanalizacijo)
  • Pritrdimo naprave, ki bi lahko izplavale in povzročile škodo (npr. cisterne za nafto, plin,...)
  • Namestimo talne obloge iz materiala, ki mu voda ne škoduje in se hitro suši
  • V prostorih, ki so podvrženi poplavljanju, naredimo poglobitev (20x20x15 cm), da bo mogoče s potopno črpalko izčrpati čim več vode
  • Naučimo se sneti gorilnik centralne kurjave
Tik pred poplavo (ko so izdana opozorila), pa naredimo še naslednje:
  • Pregledamo prej pripravljene zaloge, jih dopolnimo in premaknemo v višja nadstropja, oz. nekam, kjer jih voda ne doseže
  • Preverimo, če je naša življenjsko pomembna lastnina na varnem mestu
  • Onemogle in bolne osebe ter domače živali premaknemo na varna mesta (k drugim sorodnikom, prijateljem)
  • Namestimo protipoplavno zaščito (o tem malo nižje)
  • Preverimo delovanje proti-povratnega ventila na kanalizaciji in potopne črpalke
  • Pripravimo si pripomočke za odstranjevanje vode
  • Izklopimo elektriko
  • Odstranimo gorilnik s peči centralne kurjave
  • Neprodušno zapremo oddušnik cisterne in zapremo ventile
vir
MED POPLAVO

Tudi med poplavo je informiranje ključnega pomena. Tako tu spremljamo poročila in novice na lokalnih spletnih straneh. Če se nam ni uspelo umakniti na varno območje, se premaknemo v čim višja nadstropja. Ponoči uporabimo svetilko, da nas reševalci lažje najdejo, ob sebi pa imejmo nek predmet, ki dobro plava. Na 112 kličemo, če smo življenjsko ogroženi. Med poplavo se pojavijo številne nevarnosti, ki jih moramo upoštevati:
  • Če je poplavna voda ustavila iztekanje kanalizacijskih voda, NE točimo vode, NE uporabljamo stranišča, umivalnika in ostalih naprav, ki so priključene na kanalizacijo, saj lahko s tem povzročimo poplavitev lastnih odplak. To je še zlasti pomembno v več stanovanjskih objektih
  • Po poplavni vodi se NE vozimo, saj je tako početje smrtno nevarno. Če obstanemo v vozilu na poplavnem območju, ga čim hitreje zapustimo in se umaknemo v višja območja
  • Po poplavni vodi NE hodimo, plavamo, vozimo in se igramo, saj nikoli ni mogoče videti, kako globoka je voda ter kje so jaški in luknje
  • Ne približujemo se rečnim brežinam, saj so te lahko spodjedene zaradi erozije
  • Ne dotikamo se naprav pod napetostjo, sploh če stojimo v vodi
  • Ne zadržujemo se v kletnih prostorih
  • Stalno preverjamo tesnjenje in po potrebi dodatno tesnimo z zasilno zaščito
vir
PO POPLAVI

Po poplavi se je potrebno spremljati poročila na TV ali radiu ter na lokalnih spletnih straneh, kjer so obvestila o stanju na poplavljenem območju, ustreznosti pitne vode, obveznem prekuhavanju, humanitarni pomoči in podobno. Za zavarovalnico je priporočljivo, da se škodo fotografira, saj imajo zavarovalnice v tem času precej dela, tako da ne bodo mogle priti takoj po poplavah na kraj. Ravno tako se ne pritiska na gasilce za črpanje vode, temveč se upošteva njihova navodila. Potrebno pa je postoriti še nekaj stvari v stavbi:
  • Očistimo in dezinfeciramo vse, kar je prišlo v stik z vodo
  • Hrane, ki je prišla v stik z vodo ne uživamo, temveč jo zavržemo, saj je prišla v stik s fekalijami v vodi
  • Ne uporabljamo električne napeljave v stavbi, dokler niso pregledani
  • Dokler ni sporočeno da je voda neoporečna, je ne pijemo
  • Obvestimo upravljalce omrežja o pretrganju omrežja
vir
POLNJENJE IN POSTAVLJANJE PROTIPOPLAVNIH VREČ

Polnjenje protipoplavnih vreč je delo za dve osebi. Pri tem ena oseba drži vrečo, druga pa jo polni s peskom ali mivko. Pri tem je pomembno, da se uporabi droben pesek ter, da se vreče nikoli ne napolni več kot do polovice. Priporočljivo je, da so vreče velikosti 40 x 60 cm (kupi se jih v kateri koli trgovini z gradbenim materialom), ter da pravilno napolnjene tehtajo približno 20 kg. Vreč ni potrebno zavezovati, če pa jih že zavezujemo, jih nikoli ne smemo zavezati tik ob pesku, saj lahko v nasprotnem primeru vreča oblikuje žogo. 

vir: zloženka Postavljanje protipoplavne zaščite; MOL
Ko postavljamo vreče na območje, ki ga želimo zaščititi, to območje najprej očistimo, nato pa (če je mogoče) med vreče in steno položimo večjo plastično folijo. Vreče nato polagamo ploskoma in jih pohodimo, da se dobro prilegajo podlagi. Položimo jih tako, da se medsebojno prekrivajo, ter na način polaganja opek (križno). Vreč nikoli ne polagamo pokončno. Če nimamo dovolj vreč, lahko uporabimo tudi čvrsto desko, ki jo tesno potisnemo k zidu, učvrstimo z vrečami in prevlečemo s PVC folijo. Špranje tesnimo z zunanje strani.

vir: zloženka Postavljanje protipoplavne zaščite; MOL
Voda lahko v stanovanje vdira tudi skozi razne jaške in kanalizacijsko napeljavo, zato je priporočljivo tudi te šibke točke zaščititi. Najlažje to storimo tako, da tak odtok zamašimo s prilegajočem neprepustnem materialom, ki ga nato obtežimo.
Med poplavo je potrebno tovrstne zaščite stalno nadzirati in po potrebi tudi dodatno tesniti.

POMEMBNO:
  • Ne vozimo in ne rešujemo vozil v vodi
  • Ne dotikamo se naprav pod napetostjo
  • Ne približujemo se rečnim brežinam in vodnemu toku
  • Ne zadržujemo se v kletnih prostorih
  • Postavimo protipoplavne zaščite
  • Ostanemo mirni
Uporabni spletni naslovi (povezave so bile delujoče na dan objave):

VIRI (povezave so bile delujoče na dan objave):
  • Nahajate se na poplavnem območju; zloženka MOL
  • Postavljanje protipoplavne zaščite; zloženka MOL
  • http://poplavljen.si
V nadaljevanju v sklopu teh objav še: Požar in Potres (in mogoče še kaj)

6. dec. 2013

O tem in onem #11

Evo, po res dolgem času spet malo mojih globokoumnih razmišljanj in opisov preteklega dogajanja :D

Najprej, zakaj toliko časa ni bilo nobene objave? Ja, faks letos zahteva nekoliko več dela, predvsem seminarskih nalog, ki so (po ne vem kakšnem naključju) morale biti oddane 2. 12. 2013, pa še dva kolokvija sta se pojavila v tem tednu. No, oba kolokvija sta sedaj mimo, do konca meseca pa me čaka še en izpit ter predstavitev dveh seminarskih nalog.

vir
Poleg študijskega dela, sem se prijavil (in sodelujem) še na projekt OZRK Ljubljana in MOL, in sicer na delavnice s področja zaščite in reševanja: Sem sreča v nesreči. Cilj delavnic se je bil podrobneje spoznati sistem zaščite in reševanja v Mestni občini Ljubljana ter spoznati preventivne ukrepe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (poplava, požar, potres,...). Tem temam bo v prihodnjih objavah tudi namenjeno veliko pozornosti, saj nameravam nekatere ukrepe predstaviti tudi tu gor (objave bodo najdene pod novo kategorijo #preventiva). Samo nekoliko na kratko, kako so delavnice potekale: prvi dan smo se spoznali s sistemom zaščite in reševanja v Ljubljani, drugi dan pa smo se posvetili preventivnim ukrepom pred, med in po naravni ali drugi nesreči. Danes smo zaključili še tretji del in sicer praktično usposabljanje gašenja z gasilnim aparatom in cevjo ter polnjenjem in postavljanjem protipoplavnih vreč. Fotke z usposabljanja pa upam da pridejo naknadno :)

vir: prt. sc. učnega power pointa
Ko smo že pri sistemu zaščite in reševanja, kamor spadajo tudi gasilci, ne morem mimo novice in videoposnetka gasilcev v Škofji Loki, ko je zaradi lažne prijave na domnevni kraj požara prihitelo 40 gasilcev ter ekipa NMP. Na srečo so storilca odkrili in ga tudi že kazensko ovadili. Kazenski zakonik (Ur. l. RS 50/2012) namreč v 309.členu določa, da "Kdor zlorabi znamenje za pomoč ali znamenje za nevarnost ali neutemeljeno kliče na pomoč ali lažno sporoči, da grozi nevarnost in s tem povzroči, da so državni organi ali druge pristojne organizacije ukrepale brez potrebe ali neupravičeno uporabile sredstva sistema zaščite, reševanja in pomoči, se kaznuje z zaporom do treh let". Odziv gasilcev je jasno prikazan v spodnjem videu:


Začel se je tudi december, z njim pa (pred)praznični čas in vsakoletno pokanje petard in ostalih pirotehničnih sredstev. Že lansko leto, sem napisal preventivno objavo o pirotehničnih izdelkih, pa vendar se mi zdi pomembno, da vsako leto nekoliko ozavestim ljudi o poškodbah, ki se lahko pripetijo zaradi nepravilne uporabe tovrstnih izdelkov. Letos ne bom pisal posebne objave, temveč bom samo vsakemu bralcu priporočil obisk moje objave iz preteklega leta, ki je dostopna tule: http://zygawehar.blogspot.com/2012/12/bodi-zvezda-ne-meci-petard.html, ter do objave prof. dr. Uroša Ahčana, dr. med., spec. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, kjer podrobneje opisuje poškodbe, povzročene zaradi pirotehničnih sredstev. Objava je dostopna tule: http://www.urosahcan.com/index.php/rekonstrukcijska-kirurgija/kirurgija-roke/poskodbe-zaradi-petard . Pozor! Objavi vsebujeta nazorno slikovno in video gradivo!

vir
Toliko samo nekaj na hitro. Kot že omenjeno, prihodnje objave bodo povezane s preventivnimi ukrepi varstva pred, med in po naravnimi in drugimi nesrečami, nato pa bomo videli kako bo naneslo z objavami :D Vsekakor bom pa izredno vesel kakršnega koli odziva, tako preko komentarjev na katerokoli objavo, kot tudi preko e-maila ali FB strani!

Lep pozdrav, pa lepo se imejte do naslednje objave :D