Objava ni namenjena diskreditiranju imena mojega nekdanjega zaposlovalca, zato
v samem pisanju imen podjetji tudi ne bom razkril. Njen namen je izključno
opogumiti ljudi, ki se v svoji službi ne počutijo dobro, bi po eni strani radi
naredili spremembo, pa vendar ne morejo iz svoje cone udobja.
Pred enim letom sem na dopustu začel
razmišljati, kje je moja prihodnost v takrat trenutnem podjetju. Delal sem v
prodaji, v poslovalnici (če bi se temu otočku lahko tako reklo) v nakupovalnem
središču, urniki so bili "turnusni" - en teden zjutraj, drug teden
popoldne, tretji sredina, vsak tretji vikend (no, večkrat pogosteje) pa sem
delal celo soboto in nedeljo, velikokrat sam, saj pomoči ni bilo. Večkrat sem
se prijavil na interne razpise, ter poskusil napredovati, vendar po čudnih
naključjih, nikoli nisem bil izbran, četudi sem se po besedah nekaterih
"odlično odrezal".
 |
| vir |
Malo pred dopustom, sem po dveh letih napredoval
iz prodajalca začetnika v prodajalca, kljub temu, da sem od vsega začetka delal
veliko več, kot je bilo v mojem opisu del in nalog, ter bil support tudi izven
mojega delovnika ostalima sodelavcema. Vseeno sem nekako vztrajal, saj sem
imel zaupanje vase, v svoje znanje, v ekipo s katero sem delal. Vendar, vodstvo
podjetja se je zamenjalo, prihajalo je vedno več pritiska od zgoraj, istočasno
pa tudi »od spodaj« - od strank, zaostrili so se prodajni plani, razširila se
je ponudba. Vedno bolj sem dobival občutek, da to delo ni zame, saj sem se
srečeval z nezadovoljnimi strankami, ki so svojo jezo nad podjetjem prišle
stresti nate, ti pa si jih moral pomiriti, ter za povrh še kaj dodatno prodati.
Priznam – nisem prodajnik, saj sem raje optimiziral storitve, da je stranka
prišla kar najceneje čez, saj sem se zavedal, da bo v nasprotnem primeru jezna
in bomo imeli reklamacije.
Lansko poletje sem tako vsakič težje odšel v službo,
domov sem se vračal izčrpan, postajal sem slabe volje in brez energije. Kot sem
že omenil, me je dodatno še nekoliko potolklo dejstvo, da sem se prijavil na
dva interna razpisa in dobil jasno sliko, da napredovanja v tem podjetju zame
ne bo. Tekom dopusta sem se tako odločil, da ko se vrnem, začnem počasi gledati
za nove službe izven mojega podjetja. Najprej sem se moral odločiti v kateri
smeri bom iskal novo službo. Ker me zanima čisto preveč smeri in sem tudi vedno
pripravljen na učenje, sem si nekoliko zmanjšal izbor na stvari, ki so me
takrat najbolj zanimale: nabava in SAP ter mogoče nekoliko IT (čeprav sem
vedel, da v tem področju niti nimam možnosti, saj nimam ustrezne izobrazbe. Posodobil
sem si Europass in profil na LinkedIn, ki v zadnjem obdobju postaja vse bolj
priljubljen pri "head hunterjih". Zadal sem si cilj, da vsak dan
pregledam oglase za delo, ter se v tednu prijavim na vsaj enega. Mudilo se mi namreč
ni, saj sem se vedno imel obstoječo službo, zato sem raje pri vsakem oglasu
pomislil, ali bi res to počel, če bi bil izbran.
 |
| vir |
Pri marsikateri prijavi na razpisana delovna mesta,
odgovora sploh nisem dobil. Vendar vseeno sem nadaljeval, saj sem v sebi vedel,
da bo nekoč nekje tudi zame. Občasno sem se prijavil na kakšen razpis tudi v
primeru, da nisem izpolnjeval pogojev, saj sem bil mnenja, da izgubiti nimam ničesar.
Po kakšnem mesecu pa se je odprlo. Bil sem klican na
razgovor k mojemu sedanjemu zaposlovalcu. Istočasno tudi se k dvema drugima
podjetjema. Organiziral sem si čas, se pripravil na razgovore ter se jih udeležil.
Na razgovorih moram reci, da nisem bil živčen. Saj službo sem si želel, vendar
v kolikor bi me zavrnili, bi se vseeno lahko vrnil nazaj na obstoječe delovno mesto.
Strah me je bilo le ene stvari, in sicer, da na novem delovnem mestu ne bom
dovolj kompetenten. Da ponazorim: v glavi sem imel predstavo, da bo tako visok
nivo znanja, kot sem ga imel na obstoječem delovnem mestu, zahtevan že prvi dan
na novem. A vendar sem po drugi strani tudi vedel, da se tega ne pričakuje od
nikogar.
 |
| vir |
Prvi razgovor sem zapustil z zelo dobrim občutkom, kar se
je pokazalo že naslednji dan, ko so me povabili v drugi krog. Tu sem že
nekoliko moral pokazati praktična znanja, ki sem jih tudi navedel v življenjepisu.
Tudi s tega drugega razgovora sem odšel z dobrim občutkom, nakar me se isti dan
pokličejo, ter mi povejo da sem izbran kandidat. Tej novici, je
sledila podaja odpovedi v takratnem podjetju, kjer se je nekoliko
zakompliciralo z odpovednim rokom, vendar se je vseeno dalo stvari s
kompenzacijo rešiti. Oddelal sem se en mesec, ter se mirne vesti poslovil.
Že kmalu po prihodu v novo delovno
okolje, sem ugotovil, da so sodelavci enako prijazni, kot so bili bivši (tudi
to je bil en od manjših strahov, ki so me zadrževali nazaj), poleg tega je tudi
sama klima in vzdušje v samem podjetju veliko boljše. Kar naenkrat sem imel
proste popoldneve, proste vikende, delovni dan pa se mi je zaključil takoj po
odhodu iz pisarne. Sam pri sebi sem opazil, da sem postal bolj miren in precej
manj tečen😂. Največje presenečenje je sledilo po dveh mesecih, ko sem že
dobil možnost napredovanja, ki sem jo seveda z veseljem sprejel.
 |
| vir |
Marsikoga morda drži nazaj pred
menjavo službo, da ni prepričan kakšno plačo bo imel v novi firmi. Osebno, me
to niti ni toliko zanimalo, saj mi je bil en izmed glavnih kriterijev, ki sem
jih imel pri iskanju službe to, da bom popoldneve in vikende prost, pa tudi če
bo placa morda nekoliko nižja. Pri sprejemu odločitve, da začnem aktivno iskati
drugo zaposlitev, sem si namreč postavil določene prioritete, kaj mi več
pomeni. In lahko rečem, da sem sprejel prave odločitve. Danes namreč službo zaključim
ob treh, popoldneve in vikende sem prost, z mogoče kakšno izjemo, če je
potrebno kaj nujno urediti. Nimam več dela s strankami, ki me je zelo izčrpavalo
in nimam več nedosegljivih planov in ciljev.
Moj nasvet vsem, ki ste v svoji službi
nezadovoljni in se ne počutite več dobro in pozitivno – začnite si iskati novo
službo, ki vas bo osrečevala. Službe danes so in če jo že imamo, ne škodi čisto
nič, če vsake toliko pogledamo zaposlitvene oglase ter se prijavimo na kakšen
razpis. Kdo ve, mogoče bomo pa s tem sprejeli najboljšo odločitev ter končno zaživeli,
kot si zaslužimo.
Pa vsem veliko sreče in poslovnih uspehov. Zaupajte vase in v svoje znanje 😀
