Wehar's blog za nemoteno delovanje uporablja piškotke Google Analytics in Facebook plugin. Z obiskom te strani, se strinjate z njihovo uporabo.

Zakaj je bila odločitev o menjavi zaposlitve ena najboljših

Objava ni namenjena diskreditiranju imena mojega nekdanjega zaposlovalca, zato v samem pisanju imen podjetji tudi ne bom razkril. Njen namen je izključno opogumiti ljudi, ki se v svoji službi ne počutijo dobro, bi po eni strani radi naredili spremembo, pa vendar ne morejo iz svoje cone udobja.

Pred enim letom sem na dopustu začel razmišljati, kje je moja prihodnost v takrat trenutnem podjetju. Delal sem v prodaji, v poslovalnici (če bi se temu otočku lahko tako reklo) v nakupovalnem središču, urniki so bili "turnusni" - en teden zjutraj, drug teden popoldne, tretji sredina, vsak tretji vikend (no, večkrat pogosteje) pa sem delal celo soboto in nedeljo, velikokrat sam, saj pomoči ni bilo. Večkrat sem se prijavil na interne razpise, ter poskusil napredovati, vendar po čudnih naključjih, nikoli nisem bil izbran, četudi sem se po besedah nekaterih "odlično odrezal". 

vir
Malo pred dopustom, sem po dveh letih napredoval iz prodajalca začetnika v prodajalca, kljub temu, da sem od vsega začetka delal veliko več, kot je bilo v mojem opisu del in nalog, ter bil support tudi izven mojega delovnika ostalima sodelavcema. Vseeno sem nekako vztrajal, saj sem imel zaupanje vase, v svoje znanje, v ekipo s katero sem delal. Vendar, vodstvo podjetja se je zamenjalo, prihajalo je vedno več pritiska od zgoraj, istočasno pa tudi »od spodaj« - od strank, zaostrili so se prodajni plani, razširila se je ponudba. Vedno bolj sem dobival občutek, da to delo ni zame, saj sem se srečeval z nezadovoljnimi strankami, ki so svojo jezo nad podjetjem prišle stresti nate, ti pa si jih moral pomiriti, ter za povrh še kaj dodatno prodati. Priznam – nisem prodajnik, saj sem raje optimiziral storitve, da je stranka prišla kar najceneje čez, saj sem se zavedal, da bo v nasprotnem primeru jezna in bomo imeli reklamacije.

Lansko poletje sem tako vsakič težje odšel v službo, domov sem se vračal izčrpan, postajal sem slabe volje in brez energije. Kot sem že omenil, me je dodatno še nekoliko potolklo dejstvo, da sem se prijavil na dva interna razpisa in dobil jasno sliko, da napredovanja v tem podjetju zame ne bo. Tekom dopusta sem se tako odločil, da ko se vrnem, začnem počasi gledati za nove službe izven mojega podjetja. Najprej sem se moral odločiti v kateri smeri bom iskal novo službo. Ker me zanima čisto preveč smeri in sem tudi vedno pripravljen na učenje, sem si nekoliko zmanjšal izbor na stvari, ki so me takrat najbolj zanimale: nabava in SAP ter mogoče nekoliko IT (čeprav sem vedel, da v tem področju niti nimam možnosti, saj nimam ustrezne izobrazbe. Posodobil sem si Europass in profil na LinkedIn, ki v zadnjem obdobju postaja vse bolj priljubljen pri "head hunterjih". Zadal sem si cilj, da vsak dan pregledam oglase za delo, ter se v tednu prijavim na vsaj enega. Mudilo se mi namreč ni, saj sem se vedno imel obstoječo službo, zato sem raje pri vsakem oglasu pomislil, ali bi res to počel, če bi bil izbran.

vir
Pri marsikateri prijavi na razpisana delovna mesta, odgovora sploh nisem dobil. Vendar vseeno sem nadaljeval, saj sem v sebi vedel, da bo nekoč nekje tudi zame. Občasno sem se prijavil na kakšen razpis tudi v primeru, da nisem izpolnjeval pogojev, saj sem bil mnenja, da izgubiti nimam ničesar. Po kakšnem mesecu pa se je odprlo. Bil sem klican na razgovor k mojemu sedanjemu zaposlovalcu. Istočasno tudi se k dvema drugima podjetjema. Organiziral sem si čas, se pripravil na razgovore ter se jih udeležil. Na razgovorih moram reci, da nisem bil živčen. Saj službo sem si želel, vendar v kolikor bi me zavrnili, bi se vseeno lahko vrnil nazaj na obstoječe delovno mesto. Strah me je bilo le ene stvari, in sicer, da na novem delovnem mestu ne bom dovolj kompetenten. Da ponazorim: v glavi sem imel predstavo, da bo tako visok nivo znanja, kot sem ga imel na obstoječem delovnem mestu, zahtevan že prvi dan na novem. A vendar sem po drugi strani tudi vedel, da se tega ne pričakuje od nikogar.

vir
Prvi razgovor sem zapustil z zelo dobrim občutkom, kar se je pokazalo že naslednji dan, ko so me povabili v drugi krog. Tu sem že nekoliko moral pokazati praktična znanja, ki sem jih tudi navedel v življenjepisu. Tudi s tega drugega razgovora sem odšel z dobrim občutkom, nakar me se isti dan pokličejo, ter mi povejo da sem izbran kandidat. Tej novici, je sledila podaja odpovedi v takratnem podjetju, kjer se je nekoliko zakompliciralo z odpovednim rokom, vendar se je vseeno dalo stvari s kompenzacijo rešiti. Oddelal sem se en mesec, ter se mirne vesti poslovil.

Že kmalu po prihodu v novo delovno okolje, sem ugotovil, da so sodelavci enako prijazni, kot so bili bivši (tudi to je bil en od manjših strahov, ki so me zadrževali nazaj), poleg tega je tudi sama klima in vzdušje v samem podjetju veliko boljše. Kar naenkrat sem imel proste popoldneve, proste vikende, delovni dan pa se mi je zaključil takoj po odhodu iz pisarne. Sam pri sebi sem opazil, da sem postal bolj miren in precej manj tečen😂. Največje presenečenje je sledilo po dveh mesecih, ko sem že dobil možnost napredovanja, ki sem jo seveda z veseljem sprejel.

vir
Marsikoga morda drži nazaj pred menjavo službo, da ni prepričan kakšno plačo bo imel v novi firmi. Osebno, me to niti ni toliko zanimalo, saj mi je bil en izmed glavnih kriterijev, ki sem jih imel pri iskanju službe to, da bom popoldneve in vikende prost, pa tudi če bo placa morda nekoliko nižja. Pri sprejemu odločitve, da začnem aktivno iskati drugo zaposlitev, sem si namreč postavil določene prioritete, kaj mi več pomeni. In lahko rečem, da sem sprejel prave odločitve. Danes namreč službo zaključim ob treh, popoldneve in vikende sem prost, z mogoče kakšno izjemo, če je potrebno kaj nujno urediti. Nimam več dela s strankami, ki me je zelo izčrpavalo in nimam več nedosegljivih planov in ciljev. 

Moj nasvet vsem, ki ste v svoji službi nezadovoljni in se ne počutite več dobro in pozitivno – začnite si iskati novo službo, ki vas bo osrečevala. Službe danes so in če jo že imamo, ne škodi čisto nič, če vsake toliko pogledamo zaposlitvene oglase ter se prijavimo na kakšen razpis. Kdo ve, mogoče bomo pa s tem sprejeli najboljšo odločitev ter končno zaživeli, kot si zaslužimo.

Pa vsem veliko sreče in poslovnih uspehov. Zaupajte vase in v svoje znanje 😀

Ni komentarjev:

Objavite komentar