Wehar's blog za nemoteno delovanje uporablja piškotke Google Analytics. Z obiskom te strani, se strinjate z njihovo uporabo.

5. okt. 2021

Droni in kar leti po zraku

Pred dnevi smo imeli na Twitterju zanimivo debato o uporabi dronov za zasebno (neprofesionalno) rabo, pa sem se (kot že mnogokrat) odločil, da napišem eno objavo o dronih, kakšna je ureditev danes in kam bomo mogoče enkrat v prihodnosti zajadrali.

vir

Droni, oziroma brezpilotni letalniki so v zadnjh letih postali precej popularni med vsemi generacijami. Če so bili včasih dostopni samo večjim podjetjem, obrabnim in varnostnim silam, so danes zaradi svoje majhnosti, nizke teže ter tudi sorazmerno nizke cene dostopni praktično vsem. Vsi delujejo na enak način - s štirimi propelerji ustvarjajo navpični potisk, ki povzroči vzlet drona, krmilijo pa se na daljavo. V grobem jih ločimo na drone za notranjo in zunanjo rabo - med njimi je glavna razlika velikost ter moč motorja ter oprema - razlika pa je tudi v pravni ureditvi. Med tem, ko direktive EASA (Evropske agnecije za varnost letalstva) urejajo letenje samo na prostem, za letenje v zaprtih prostorih ni omejitev (seveda pa zdrava pamet in fizične ovire jasno dajo vedeti, kje se ne sme leteti). Droni so vsekakor zelo uporabni za različne vrste - od zabave in zračnih posnetkov, do prevoza pošiljk ter nadzore v območjih, kjer bi bil prevelik riziko za ljudi. Je pa vsekakor prav, da imamo regulative, ki urejajo zračni promet dronov, da se čim bolj zmanjša nevarnosti, ki nastanejo ob nepravilnem upravljanju.

vir
Danes na območju EU veljajo Uredbe iz leta 2019 (2019/947 in 2019/945), ki definirajo različne tipe dronov, določajo njihovo uporabo in omejitve. V detajle se na tem mestu ne bom spuščal, so pa uredbe dobrodošla sprememba na področju ureditve upravljanja dronov. V grobem velja pravilo: kupi - registriraj - izobrazi se - leti, kar pomeni, da moramo dron (vzletna masa >250 g ali da vsebuje kamero) po nakupu registrirati pri lokalni agenciji za civilno letalstvo. Ob registraciji operator (lastnik drona) prejme certifikat, ki velja 3 leta. Usposabljanje je priporočeno za vse pilote dronov, obvezno pa je za pilote dronov z vzletno maso >250 g. V spletnem usposabljanju se spoznamo s pravili, ki veljajo v zračnem promeru, omejitvami, fizikalnimi pojavi pri letenju in podobnim, kar nam pride pri upravljanju lahko precej v pomoč.

Kategorije A1 - A3 in lastnosti dronov (vir)

Generalno veljajo pravila, da maksimalna višina letenja 120 m nad vzletiščem, ne letimo na omejenih območjih (letališča, vojaška območja, Triglavski narodni park ter pozidana območja), nad množico ljudi (tudi ne nad posamezniki) ter da pred vsakim vzletom opravimo pregled okolice za nevarnosti in ljudi, predvsem pa da opravimo pregled drona. Pri odločitvi, ali bomo vzleteli ali ne je pomebno tudi upoštevati vremenske razmere in veter. Seveda pa varno letenje prinese samo praksa.

omejena območja za letenje - vir

V debati pa smo hitro zašli tudi na prihodnost - kaj nam prinaša in kakšne oblike transporta lahko pričakujemo. Vsekakor so "kvadrokopterji" (vozila s štirimi propelerji, v nadaljevanju bodo vseeno droni) lahko ena od rešitev prenatrpanih cest in povečevanja prometa tekom let. A tudi zračni prostor je (čeprav se nam ne zdi) omejen in obstaja možnost hudih težav, če se ne bo sprejelo strogih pravil ter tudi rednih usposabljanj pilotov. Objestnost voznikov je vedno večji problem na cestah in če to prenesemo v zračni prostor si lahko hitro predstavljamo kaos, ki bi lahko nastal. V primeru nesreča pa se moramo zavedati tudi škode in morebitnih žrtev na tleh in ne samo med neposrednimi udeleženci - letalci. Je pa na drugi strani res, da je možnost avtonomnih vozil v zraku veliko večja in z manjšim tveganjem, kot na cestah. Avtonomno letenje se že razvija na letalih, tako naprimer obstaja sistem preprečevanje trka (TCAS), tehnologije avtonomnega vzletanja in pristajanja pa so pri Airbus-u tudi že v testnih fazah. Vse to lahko nadgradimo še z medsebojno komunikacijo dronov, in varnost se lahko precej hitro izboljša. Seveda je pri tem tudi vprašanje odgovornosti, kdo bo kriv v primeru nesreče ter kako bodo potekala preiskovanja. 

Prihodnost za transport? vir

Droni so vsekakor koristni in uporabni tako za zabavo kot za profesionalno rabo. EU regulative ter lokalni predpisi so sicer na prvi pogled zelo restriktivni, a ko pomislimo na število dronov ter nevarnosti, ki z njihovo uporabo prežijo na ostale udeležence zračnega prostora je jasno, da je bila pravna ureditev še kako potrebna. Prepovedovanje dronov v zasebne namene (zabavo), ni potrebna, bi pa bil potreben nadzor nad uporabo dronov posameznikov, ki ravnajo v nasprotju z določili in v nasprotju z zdravo pametjo ter ustvarjajo prelete na območjih z omejitvami. Kako pa bo v prihodnosti, kakšna pravila bodo veljala in s kakšnimi letalniki bomo potovali pa bo povedal samo čas.

Ni komentarjev:

Objavite komentar