Wehar's blog ni več aktiven, objave so samo še arhivske

24. apr. 2014

Zaščita in reševanje: Varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi

Lep pozdrav!

Pred nami je četrta objava iz serije Zaščita in reševanje, tokrat povezana z varstvom pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (v nadaljevanju NUS). Tisti, ki redno spremljamo sistem SPIN, skoraj vsak dan zasledimo informacijo o najdbi NUS, ki jih je na območju Republike Slovenije še vedno veliko, tako iz obdobja prve svetovne vojne kot druge in osamosvojitvene vojne. Samo na območju Severne primorske pirotehniki odstranijo 15 do 20 ton različnih topovskih granat in ostalih ubojnih sredstev.

vir
Na našem ozemlju je največ ostankov NUS na območju nekdanje Soške fronte iz prve svetovne vojne, največ pa je ročnih bomb, granat, nabojev za pehotno orožje, različnih vžigalnikov, protipehotnih in protitankovskih min in letalskih bomb. 

vir
Skupna značilnost vseh NUS je, da so kljub starosti še vedno nevarna, saj lahko ob nepravilnem ravnanju z njimi eksplodirajo in pri tem povzročijo hude telesne poškodbe ali celo smrt, velike požare ali porušijo objekte. 
Med NUS najdemo takšna, ki so zatajila in se niso sprožila, ter takšna, ki so bila namerno podtaknjena (proti-pehotne, -tankovske mine). Na ta sredstva največkrat naletijo gradbeni delavci in kmetje pri zemeljskih delih ali obnavljanju stavb, pa tudi ljudje pri prostočasnih aktivnostih, ki se izvajajo na območjih nekdanjih bojev. Še posebej je pomembno, da so z nevarnostmi in možnimi posledicami nesreč z NUS opozorjeni in obveščeni tudi otroci. 

KAKO RAVNAMO, KO ODKRIJEMO NUS?
  • Najpomembneje je, da se ne ustrašimo in ne povzročamo panike; od ostalih navzočih pa zahtevamo, da se mirno umaknejo z nevarnega območja
  • Preprečimo dostop do nevarnega predmeta, postavimo opozorilno tablo, opozorilni trak, ter preprečimo dostop otrokom
  • Predmeta se ne dotikamo, ga razstavljamo ali prestavljamo, saj lahko že najmanjša količina eksploziva povzroči hujšo telesno poškodbo ali celo smrt
  • Mesto, kjer smo NUS našli zapustimo po isti poti, po kateri smo prišli (obstaja možnost, da je v bližini še kakšno)
  • V bližini mesta najdbe NUS ne kurimo ognja ali uporabljamo zažigalnih sredstev
  • O najdbi NUS čim prej obvestimo ReCO (112) ali policijo (113) ter sporočimo čimveč podatkov o NUS
vir
ReCO bo glede na prejete podatke sprožil intervencijo Enote za varstvo pred NUS, ki bo na kraju najprej zavarovala območje najdbe (po potrebi tudi izvedla evakuacijo), nato pa identificirala NUS. Po identifikaciji bo opravila deaktivacijo NUS oziroma ga bo pripravila na transport, lahko pa se bo odločila za uničenje na kraju samem. Sledi še transport NUS v skladišče ter nato uničenje. 

vir
Tako, nekaj malega o varstvu pred NUS. Vabljeni še k branju ostalih objav o poplavi, potresu in požaru.

Uporabljeni viri in dodatno branje (povezave so delovale na dan pisanja objave):

23. apr. 2014

O tem in onem #14

Lepo pozdravljeni vsi! :)

Končno objava po manj kot celem mesecu. Tokrat (za razliko od prejšnjih objav) je volja za pisanje celo bila, ni bilo pa časa, da bi se razpisal o dogodkih. Tako je, če si preveč zagnan pri delu na Rdečem križu in si povsod zraven, poleg tega se pa "učiš" še za kolokvij. Pa poglejmo, kaj se je dogajalo od zadnje objave :D

O naših treningih z Ekipo prve pomoči sem že pisal, ravno tako sem pisal že o treniranju osnovnošolskih Ekip prve pomoči. Prvi preizkus za osnovnošolce je bil 2. 4., ko smo na RKS-OZ Ljubljana izvedli lokalno preverjanje Ekip. Sestavljeni so bili trije poligoni z različnimi poškodbami, med katerimi so bile: zlom ključnice, raztrganina na licu, opekline, zlom čeljusti, ugriznina podlahti in izbit zob. Preverjanja se je udeležilo 15 osnovnih šol (katere, si lahko pogledate tukaj), prvih 12 ekip pa se je udeležilo Regijskega preverjanja. Znanje se je poleg praktičnega preizkusa preverjalo tudi pisno, saj so ekipe morale reševati dva testa, enega s tematiko zgodovine Rdečega križa ter drugega s tematiko prve pomoči. Glede praktičnega dela lahko rečem, da sem navdušen, saj so vse ekipe prikazale ogromno znanja. 

vir
Sledil je teden, v katerem sem bil vsak dan na Rdečem križu, saj sem imel torek svoj trening Ekip, v sredo pa cel dan trening osnovnošolskih ekip, ki so se uvrstile na Regijsko preverjanje. Za četrtek je bilo napovedano predavanje oziroma delavnice na temo psihosocialne podpore poškodovancu (žal so zaradi odsotnosti predavatelja odpadle), v petek pa sem se preizkusil v vlogi učitelja oziroma predavatelja, saj smo na eni od ljubljanskih osnovnih šol izvedli delavnice "Samo eno življenje imaš". Namen delavnic je, da se otroke (učence) seznani s pomembnostjo varnega ravnanja v cestnem prometu, ter s pomembnostjo prve pomoči. Tu lahko rečem, da so delavnice uspele več kot odlično, saj so me učenci dobesedno zasuli z vprašanji ter s tem pokazali izjemno zanimanje za prvo pomoč. Veliko pove tudi dejstvo, da se je prvotno načrtovanih 45 minut raztegnilo v več kot eno uro :)

Ker ni konkretnih slik, ena simbolična; vir
Sledil je vikend, ki je bil ravno tako pester, saj smo imeli drugi (no, pravzaprav prvi) del delavnic o psihosocialni podpori v kriznih razmerah, sporočanje slabe novice, prepoznavanje stresa ter vzpostavljanje dobrega stika s sogovornikom. Delavnice so bile resnično dokaj praktične, saj smo spoznali določene stvari, ki nam lahko pridejo prav kadarkoli v življenju, še posebej, če delamo (oz. bomo kdaj delali) v službah, kjer se (bomo) soočamo s težkimi dogodki. V nedeljo pa smo imeli celodnevni trening Ekipe prve pomoči, kjer smo preigravali številne poligone ter se pripravljali na Regijsko preverjanje v juniju :D

Pred točno enim tednom smo izpeljali še Regijsko preverjanje osnovnošolskih Ekip prve pomoči na OŠ Vrhovci. Preverjanje je potekalo na podoben način kot Lokalno, z izjemo, da so bile težje poškodbe, oziroma da je imel poškodovanec več poškodb. Tako smo imeli poškodovanca z odprtim zlomom goleni in raztrganino komolca, ureznino na zapestju s hudo arterijsko krvavitvijo, akutni alkoholni opoj, zmečkanino prstov na roki, reanimacijo odrasle osebe, raztrganino kolena in zlom zapestja ter poslabšanje sladkorne bolezni. Na regijskem preverjanju je sodelovalo 12 ekip iz Ljubljane, pridružili pa sta se še šoli z Grosuplja in Moravč. Ekipe so bile resnično zelo izenačene, na koncu pa se je najbolje odrezala Ekpa OŠ Dobrova, ki se bo preizkusila še na Državnem preverjanju na Debelem rtiču v maju. Kljub vsemu, pa so zame resnično vsi sodelujoči na obeh preverjanjih zmagovalci. Resnično sem ponosen prav na vsakega posameznika, ker vem, da imajo ogromno znanja, da so pripravljeni vedno pomagati, konec koncev pa smo se imeli tudi na treningih več kot super :D :D ... Pri tem pa se mi je tudi porodila ideja oz. očitek, vprašanje ali ne vem, kako bi se temu reklo: Ti otroci imajo več znanja kot marsikateri voznik, saj je njihovo znanje poglobljeno (znajo ITLS pregled ipd.), pa kljub temu se jim to znanje nikjer ne prizna. Mogoče bi jim Rdeči križ Slovenije lahko izdal neka potrdila, da so usposobljeni za nudenje prve pomoči, in bi bili upravičeni do nekega popusta pri delanju tečaja/izpita prve pomoči za voznike. Po drugi strani je pa tudi res, da bi potemtakem morali biti do podobnih stvari upravičeni tudi dijaki Srednjih zdravstvenih šol. Vsekakor je to tema za konkreten razmislek.

vir
Kaj sem še hotel napisati? Aja, kolokvij je šel mimo, na rezultate še čakam, bi ga pa moral opraviti (optimist :P ). Tako da me najverjetneje čaka samo še en izpit v juniju ter dokončanje in zagovor diplomske naloge. Me je pa danes res navdušila novica, da pride v novembru v Slovenijo skupina OneRepublic in da je tudi že padla odločitev, da tega koncerta ne bom za nič na svetu zamudil (sem že tistega v Grazu) :D Za tiste, ki pa ne moremo strpeti do novembra, je na Youtubu cel posnetek koncerta.

vir
Evo, toliko za danes. Mogoče se bo kateri od bralcev (spet) pritoževal nad tem, da pišem samo o Rdečem križu in prvi pomoči, a mu lahko že zdaj odgovorim: o čem drugem pa naj pišem, glede na to, da faksa praktično nimam več in da se moje življenje dobesedno vrti okrog tega. Drugače povedano: v tem delu resnično uživam in me veseli, če pa se kdo s tem ne more sprijazniti je to popolnoma njegova krivda. 

Pa lep pozdrav vsem! :D