Wehar's blog za nemoteno delovanje uporablja piškotke Google Analytics. Z obiskom te strani, se strinjate z njihovo uporabo.

27. feb. 2013

O tem in onem

Z vrnitvijo v Ljubljano, se je vrnila tudi vsakodnevna vožnja z mestnimi avtobusi LPP, z njo pa tudi zanimive prigode, ki se na teh avtobusih rade dogajajo :)

vir

O potnikih LPP je pisala že ena od blogerk , tako da bom jaz raje malo opisal in napisal dogodke, ki so mi v preteklosti popestrili vožnjo :)

1. Lišpanje na troli: 
    Ja, to sem doživel, ko sem se enkrat peljal domov (v jutranjih urah). Dekle okrog 15 let (že nekoliko (beri: okusno) naličeno) je mirno sedelo na sedežu, nakar je iz šolske (!?) torbe povleklo torbico (verjetno toaletno, kaj jaz vem), iz nje pa ličila. Nato je od nekje potegnila še ogledalce in se začela lišpati. Ok, razumem da je treba iti v šolo urejen, samo da se pa moreš lišpati na troli, to pa nekako ne razumem. No, konec koncev je bila mogoče pozna za v šolo, pa se ni imela doma časa urediti do konca...

2. Telefonski pogovori:
    Do zdaj imam v spominu dva pogovora, ki sta mi bila dokaj smešna...Prvega sem slišal na poti na faks, ko je (spet) dekle po telefonu bentilo (kak lep izraz :P ) nad svojega fanta, da tudi če sta sinoči spala skupaj, da jo je vseeno razočaral in da se tako naprej ne gre več ter da ga zapušča... Drugi pogovor pa sva slišala z najboljšim prijateljem, ko sva se vračala s kosila pri kolegici. Pri tem je dekle po telefonu bentilo nad svojim fantom, uspelo pa je izjaviti samo stavke v smislu: ubila te bom, prisežem...tvoji sestri bom povedala...ubila te bom... Punce, če že mislite pustiti svojega fanta po telefonu (kar verjetno za njega ni ravno prijetno ??), potem dajte to narediti vsaj tako da za to ne izve cela trola...konec koncev Ljubljana je dosti majhna...

3. SiOL table:
    Jah, to pa so heci, ko bereš kaj vse piše na teh tablah :D Ok, novice pustimo, so še kar vredu, bolj hecni so teksti, ki jih ljudje (večinoma najstniki, sodeč po pisavi) pošiljajo in rubrika ali ste vedeli... Najprej rubrika Ali ste vedeli, ki ima nas potnike očitno za največje idiote, ki nimajo končane niti osnovne šole. Ok, nekaj teh izjav (ne najdem pravega izraza) je recimo da poučnih, nekaj jih pa prav neumnih, v smislu: Ali ste vedeli da ima zajec štiri noge in dolga ušesa?. No ja, mogoče je problem tudi v tem, da se te izjave že res dolgo časa niso zamenjale... Druga rubrika pa so sms sporočila. Ja, najprej rabim kar nekaj časa da ugotovim kaj sploh piše, potem pa marsikdaj ne vem ali naj se smejem ali naj jočem. Gor resnično izveš vse od tega, kdo je komu všeč in kaj so delali prejšnjo noč do tega katera prfoksa je na tej in tej šoli največja pra****, ker piscu ni dala pozitivne ocene. Da pri tem ne omenjam vseh kratic in angleško-slovenskih besed, za katere rabiš kar nekaj časa da sploh razumeš kaj je napisano (mogoče imam pa samo jaz te težave?)

vir
Mimogrede, ali kdo slučajno ve, kdaj bodo umaknili te stare trole iz vožnje? Kot sem zasledil v enem od člankov, so to trole še iz leta 1987, 1988 in 1991, ki so nekateri (glede na članek) sodelovali tudi v 10 dnevni vojni oz. bili takrat v uporabi. Z vsem spoštovanjem do teh veteranov (sarkazem), se mi vseeno zdi, da so že odslužili svoje in da niso več ekonomični in okoljevarstveni (konec koncev po podatkih v članku porabijo cca. 45 l dizla na 100 km). 

vir
Evo, malo mojega blebetanja je napisanega. Drugače ne počnem zaenkrat še nič pametnega, v ponedeljek in torek sem bil cel dan od doma (faks, kosilo; torek pa tudi ekipa prve pomoči), danes pa faks, kosilo nato pa malo pospravljanja in brisanja prahu (ja, po enem mesecu odsotnosti se ga je kar nabralo), ter še malo brskanja po internetu :) Jutri grem že domov, v ponedeljek pridem samo na "obisk", oz. ogled obdukcije, saj sem naslednji teden prost, nato pa zares s študijem :D

26. feb. 2013

100. objava

Pred nami (vami) je 100. objava na Wehar's blogu. 

vir
Wehar's blog ima začetke v letu 2009, ko je bil prvotno pisan kot Rekreativec 159. Ker nekako ni obrodil sadov, je bil kaj kmalu izbrisan, nato pa sem 1. julija 2010 začel pisati blog, pod imenom Wehar's blog. Marca 2012, sem se začel v objavah posvečati varnosti na internetu in medmrežju, nekaj mesecev kasneje pa tudi varnosti na splošno. 

Ogledov na blogu je v tem trenutku 7959. Največ obiskov, oz. klikov na blog, je bilo decembra 2012, ko je blog obiskalo kar 1089 bralcev. 

Graf obiskov
Najbolj brana objava je bila "Bodi zvezda, ne meči petard", ki je prehitela prej dolgo časa vodilno objavo o Chat386. Od strani, pa je (pričakovano) najbolj obiskana stran O meni

Najbolj brane objave
Največkrat ste moj blog našli, ko ste v iskalnik vpisali besedo petarde, chat386, ter še nekaj drugih pojmov. 

Po katerih iskalnih pojmih ste me našli
Še nekaj o tem iz katerih držav prihajajo bralci. Največ vas prihaja iz Slovenije, sledijo ZDA ter Rusija. Med državami pa sem v preteklosti zasledil tudi bolj eksotične države, kot je npr. Južna Koreja, Honkong, Šri Lanka in podobne. Največ obiskovalcev uporablja brskalnik Firefox, sledi Internet Explorer, na tretjem mestu pa je Chrome. Največ tudi uporabljate operacijski sistem Windows, sledi Linux, na tretjem mestu pa je Macintosh. 

Bralci po državah, katere brskalnike uporabljate in katere operacijske sisteme
Kako poteka pisanje neke objave? Najprej si zastavim neko idejo o čem bi pisal, nato pa se podam v lov za različnimi članki po internetu. Sledi obdelava in predelava teh člankov, ter dopolnjevanje le-teh z lastnimi izkušnjami, spoznanji in razmišljanji. Na koncu nastane objava, ki jo pošljem v svetovni splet :)

Še nekaj o tehnični plati: Objave so pisane največkrat v večernih urah, na računalniku HP 625. Za pisanje objav večinoma uporabljam najprej Word zaradi samega črkovanja, nato pa tekst skopiram v Blogger, kjer dodam še slike. :)

Med pisanjem sem se nekajkrat srečal tudi z vprašanjem: Ali se ti pisanje sploh splača?. Moj odgovor je bil kakopak pritrdilen. Sam sem namreč mnenja: Če mi uspe s kakšno objavo, ki jo bodo prebrali starši ali otroci obvarovati enega otroka pred kakršno koli zlorabo na spletu ali pred kakršnim koli drugim dejanjem, potem se je splačalo. 

Za konec: Najlepša hvala vsem, ki spremljate moj blog in moje pisanje. Obenem tudi prosim za razumevanje glede slovničnih napak, saj so objave največkrat pisane v poznih urah, ko sem že utrujen od celega dne :)

Hvala vsem :) (vir)

25. feb. 2013

Spet v Ljubljani


Evo, po enem mesecu prebivanja doma, sem se spet vrnil v Ljubljano, saj se mi je začelo novo študijsko obdobje. Urnik smo dobili pred nekaj tedni in moram reči da mi je kar všeč. Veliko smo prosti, predavanja imamo samo dopoldne, le redko so kakšne vaje popoldne, tako da bo dovolj prostega časa in časa za študij.

vir
Z vrnitvijo v Ljubljano se je vrnil tudi moj vsakodnevni ritual: vstajanje ob 6ih zjutraj, hitro pod tuš, hitenje na avtobus in preživljanje faksa za dopoldne. Po končanih predavanjih pa sledi obvezno kosilo z najboljšim prijateljem ter nato še malo pohajanja po Ljubljani ter vrnitev domov. Doma pa malo študiranja, pisanje kakšne seminarske naloge ali pa brskanje po internetu. V toplejših mesecih se bom zbrcal da začnem spet (po dvoletnem premoru) teči. Sledilo bo kuhanje večerje in kmalu nato spanje :D. Nekaj popoldnevov bom seveda preživel tudi na treningih ekipe prve pomoči, o katerih bom tudi večkrat kaj napisal.

vir
Toliko za danes, danes sem namreč kar nekaj časa preživel na faksu, in že »zagrizel« v osnove Kazenskega procesnega prava. Prihodnji teden sem spet frej, saj gredo naši na strokovno ekskurzijo v Bruselj na ogled institucij Evropske unije in NATA (o poteku ekskurzije lahko preverite tukaj), nato pa se začne resen študij. Aja, pa v ponedeljek (čez en teden) grem na ogled obdukcije na Inštitut za sodno medicino. Tudi o tem bo napisana objava (upam da bralcu ne bo slabo ob branju :P )

Cilja, ki sem si ju zadal v tem semestru:
  • Zajtrkujem vsako jutro (kar ni bila moja praksa lansko leto in prvi semester)
  • V toplejših mesecih začnem teči (po dveh letih)

22. feb. 2013

Zadnji teden "počitnic" in ekipa prve pomoči

No, moje izpitno obdobje ter posledično počitnice se bližajo koncu. V torek sem namreč uspešno opravil zadnji izpit tega semestra, v ponedeljek pa začnemo novo študijsko obdobje. Začetek zadnjega tedna sem preživel z mojim »najljubšim« (ja, pa kaj še) predmetom Ekonomijo, katero sem vseeno dokaj uspešno odpisal. Sledil je dan premora, ki sem si ga vzel čisto zase (beri: preživel pred TV), včeraj pa sem bil ponovno v Ljubljani, saj smo imeli prvi trening ekipe prve pomoči.

vir
Trening se je začel ob štirih popoldne in je trajal do sedmih. Zastavljen je bil tako, da smo novinci najprej ponovili delo v ekipi, nato pa smo ponovili reanimacijo dojenčka, otroka in odrasle osebe. Po tem ko sem »poljubljal« (beri: nudil umetno dihanje) že toliko Ančk (lutke), sem v tem postal že pravi ekspert, tako da dekleta, ki bi to rade testirale, javite se :D. Šalo na stran, po nekaj ciklih reanimacije z menjevanjem smo naredili 10 minut pavze, nato pa izvedli še dva scenarija, enega za staro in enega za novo ekipo. Končali smo nekaj minut čez sedmo uro, tako da sem ravno zamudil avtobus za domov. Ker sem imel preveč časa in ker sem tako ali tako moral priti na glavno avtobusno postajo sem se na pot podal kar peš. Tako sem imel še tak lep večerni sprehod po zasneženi Ljubljani :)

Sledila je vožnja domov, med katero sem opazil zanimivo stvar in sicer: kako uspe avtobusnem prevozniku Veolia zaposlovati tako simpatične voznice avtobusa, oz. zakaj jih ne zaposlujejo tudi v drugih avtobusnih podjetjih. Verjetno je vsakemu potniku všeč, če se mu ob vstopu na avtobus nasmehne simpatična voznica :D

vir
Tako nekako je potekal moj zadnji teden, od katerega so ostali samo še današnji dan (na sporedu je lenarjenje), ter vikend, ki ga bom (spet) preživel na smučišču. Ja, kljub vsem izpitom sem vseeno vsak vikend smučal. Mimogrede, tudi letos imam namen posneti oz. izdelati video s smučanja, vendar mi zaenkrat ni uspelo posneti niti sekunde novih posnetkov.

Tako, malo mojega nakladanja je skozi. Naslednja objava bo že (najverjetneje) pisana v Ljubljani. Do takrat pa: imejte se fajn :D  

13. feb. 2013

Spletno nadlegovanje

Pozdrav še enkrat.

To objavo imam namen napisati že dalj časa, povod pa je bil prebran članek v Slovenskih novicah. Ko sem prvič prebral članek se mi niti malo ni sanjalo zakaj se gre. Nato pa sem z nekaj raziskovanja prišel do spoznanja, da se gre za mladeniča (najstnika), ki je žrtev spletnega nadlegovanja in napadov. 

vir: http://www.abroadstudy.net/wp-content/uploads/2012/11/How-to-get-rid-of-Cyber-Bullying.jpg

Naj že takoj na začetku napišem, da nosi delno odgovornost za nadlegovanje in napade tudi fant sam. Če bi upošteval navodila o varni rabi Facebooka (ne bi dovoljeval sledenja, objave naredil vidne samo prijateljem...), se marsikaj od tega ne bi zgodilo. Vendar, tu nočem nikogar obsojati, saj je namen te objave zgolj preventivne narave, da se kaj takega ne bi več dogajalo.

Kaj sploh je spletno nadlegovanje?
"Spletno nadlegovanje označuje nadlegovanje preko interneta, mobilnih telefonov in drugih komunikacijskih sredstev, kjer otrok (ali skupina otrok) nadleguje drugega otroka, tako da mu pošilja grozilna sporočila, ga ponižuje ali drugače sramoti" (Smernice glede varstva pred spletnim nadlegovanjem; Informacijski pooblaščenec)
Drugače povedano, spletno nadlegovanje je kakršnokoli sovražno vedenje posameznika ali skupin, za namenom škodovanja drugim. Poznanih je veliko primerov metod spletnega nadlegovanja, od uporabe in ustvarjanja lažnih profilov, kraje identitete, do objavljanja posnetkov posnetih z mobilnimi telefoni. Pri tem je potrebno vedeti, da spletni nadlegovalci ne izbirajo sredstev.
Spletno nadlegovanje je nevarno predvsem zato, ker se lahko dogaja 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 356 dni na leto, dogaja se (lahko) v prostorih, v katere prej nadlegovalci niso imeli dostopa, predvsem pa so nadlegovalci lahko anonimni, oz. se lažno predstavljajo. Nevaren je tudi pojav, kjer lahko žrtev že naslednji dan postane nadlegovalec. 

vir: http://www.momentumnation.com/wp-content/uploads/2012/11/Cyber-Bullying.jpg
Kako poteka spletno nadlegovanje?

"Nadlegovanje lahko poteka v obliki neposrednih ali posrednih napadov. Neposredno napadanje pomeni, da napadalci sporočila pošiljajo neposredno otroku - žrtvi, posredni napadi pa potekajo preko drugih oseb, ki se svoje vloge posrednika lahko zavedajo ali pa tudi ne." (Smernice glede varstva pred spletnim nadlegovanjem; Informacijski pooblaščenec)
  Neposredni napadi se vršijo preko spletnih strani, pošiljanja fotografij preko e-mailov, preko anket, interaktivnih iger, pošiljanja virusov, "spamanja" in zlorabe identitete. Pri napadih preko spletnih strani, gre predvsem za to, da se vzpostavijo spletne strani, na katerih se zasmehuje določeno osebo, se objavlja njene osebne podatke itd. Pri nadlegovanju preko pošiljanja fotografij, poteka tako, da se preko e-maila razpošlje fotografijo določene osebe v kočljivi situaciji. Pri nadlegovanju preko anket na spletu pa gre predvsem za ankete v smislu: Kdo je največji bedak na šoli.
  Posredni napadi pa potekajo tako, da "umazano delo" namesto nadlegovalca opravi nekdo drug. Bodisi gre tu za uporabo opozoril ponudnikom spletnih storitev ali pa gre za zlorabo osebnih podatkov žrtve ter vzpostavitvijo profila v imenu žrtve.

Kaj storiti oz. kako ukrepati?


Nikoli ne odgovarjati na sporočila nadlegovalca, saj ga to lahko samo še podžge oz. spodbudi k nadlegovanju. Koristno je tudi da shranimo pogovor oz. naredimo "print screen" klepeta.O nadlegovanju se je najbolje pogovoriti z nekom, ki mu zaupamo, lahko pa tudi pokličemo na Nasvet za net (080 80 22), kjer nam bodo svetovali kako naprej. Najlažja rešitev pa je seveda blokada "prijatelja", saj ni nikomur treba prenašati nadlegovanja. V kolikor pa naletimo na neprimerno vsebino na spletu, jo lahko vedno prijavimo na Spletno oko.

Nasvete za starše, kako ukrepati, ko izvemo (izveste) da je otrok žrtev spletnega nadlegovanja, pa si lahko preberete v priročniku Smernice glede varstva pred spletnim nadlegovanjem

vir: http://irishnewsreview.files.wordpress.com/
2012/11/cyber_bullying.png?w=220&h=220
Preventiva?


Kako pa preprečiti spletno nadlegovanje, preden se je sploh začelo?


1. Svojih osebnih informacij (ime, telefon...) nikoli ne posredujmo preko spleta
2. Ne verjeti vsemu kar preberemo (no, tej objavi lahko :D )
3. Upoštevajmo spletni bonton
4. Ne pošiljajmo sporočil, ko smo slabe volje
5. Ne odpirajmo sporočil, ki jih pošiljajo neznanci
6. Zaupajmo svojim občutkom: če se nam zdi da nekaj ni vredu, potem zagotovo ni
7. Ne odgovarjajmo na sporočila nadlegovalcev
8. Ne srečujmo se z ljudmi, ki smo jih spoznali on-line
9. Zaupajmo se osebam, ki jim zaupamo (staršem)

Zakonodaja?


Kazniva dejanja, do katerih lahko pride pri spletnem nadlegovanju so predvsem:


  1. Zloraba osebnih podatkov in prevzemanje identitete druge osebe (143. člen KZ-1-UPB2 (Ur.l. RS, št. 50/2012))
  2. Nedovoljena objava fotografij na spletu (138. člen KZ-1-UPB2 (Ur.l. RS, št. 50/2012))
  3. Kršitve zasebnosti komunikacije (139. člen in 140. člen KZ-1-UPB2 (Ur.l. RS, št. 50/2012))
  4. Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (18. poglavje KZ-1-UPB2 (Ur.l. RS, št. 50/2012))
S spletnim nadlegovanjem so velikokrat povezane tudi travme žrtev, zaradi katerih mnoge od njih (med njimi tudi mladenič z začetka objave) pomislijo na samomor. Oktobra lani je tako najstnica storila samomor zaradi spletnega nadlegovanja. O celotnem dogodku si lahko preberete tukaj.

Spletno nadlegovanje ne sodi na internet, zato ga je potrebno preprečevati!

Viri:

Ne zatipkaj si življenja!


Spet en lep pozdrav vsem skupaj!

Že včeraj sem omenil, da je februar mesec internetne varnosti. Že včeraj sem v objavi na kratko opisal ukrepe, ki so pomembni za varno uporabo pametnih telefonov, danes pa nekaj besed o kampanji portala Safe.si »Ne zatipkaj si življenja«.

vir: http://www.safe.si/uploadi/editor/1169126737safe_logo_new.JPG
Otroci in mladostniki lahko zaidejo v težave, v kolikor se ne zavedajo posledic, ki jih lahko nepremišljena uporaba (pametnih) mobilnih telefonov ter socialnih omrežij povzroči. Z nespametno uporabo je lahko prizadet njihov (spletni) ugled, lahko pa tudi postanejo lažje tarče morebitnih oseb, ki bi jih želele zlorabiti. Tudi razno obrekovanje, izmenjava slik med mobilnimi telefoni prijateljev so lahko oblika spletnega nasilja.

vir: http://www.safe.si/uploadi/editor/1264072451LOGO_SID_brez_letnice.jpg
Za dan in mesec varne rabe interneta je Safe.si pripravil kampanjo z naslovom Ne zatipkaj si življenja. Kampanja je namenjena najstnikom in želi spodbujati k varni in odgovorni uporabi mobilnih telefonov. S stand up komikom Pižamo, so tudi pripravili 5 videospotov, ki opozarjajo na najpogostejše napake, ki jih storijo najstniki.Opravljena je bila tudi raziskava med slovenskimi starši, katere rezultate si lahko ogledate tukaj.

Videospoti s Pižamo:

1. Ne zatipkaj si zasebnosti!


2. Ne zatipkaj si žepnine!



3. Ne zatipkaj si prijateljev!



4. Ne zatipkaj si lepega vedenja!


5. Ne zatipkaj si dostojanstva!


Mogoče samo komentar k zadnjemu videu. Vse pogosteje opažam, kako najstniki radi objavljajo svoje razgaljene fotografije na socialnih omrežjih. Pri tem se namreč ne zavedajo, da je fotografijo, ki je objavljena na internetu skoraj nemogoče popolnoma odstraniti. To lahko kasneje v življenju, ko že pozabimo na kakšno objavljeno fotografijo in smo celo prepričani da smo jo popolnoma izbrisali povzroči veliko preglavic. Ne morem pozabiti dogodka, ki se mi je zgodil nekaj tednov nazaj, ko sem med navadnim čekiranjem Facebooka, opazil, kako je nekdo všečkal (lajkal) sliko dekleta zgoraj brez. Komentar slike je bil v stilu, da naj prijatelji komentirajo in se zgražajo kolikor se hočejo, ampak da ta slika bo objavljena in da je ne briga kaj se bo zgodilo. Dekle na sliki, je imela celo nastavljeno vidnost slike kot javno. Pri tem sigurno ni pomislila na to, kje vse bo ta slika pristala, ter kakšne težave bi/bo lahko zaradi tega še imela. 

Uporabljajmo mobilne telefone in socialna omrežja s pametjo, ter objavimo samo tisto, kar nas ne bo spravilo v zadrego, tudi če to vidi naša stara mama :)
Pa ne zatipkajmo si življenja!

Povzeto in prirejeno po:


12. feb. 2013

ABC varnosti na mobilnih napravah


En lep pozdrav vsem.
Tokrat spet nova objava po več kot enem mesecu. Razlog za odsotnost so bile študijske obveznosti.

Ker je februar mesec informacijske varnosti, tokrat spet ena objava o varnosti in zasebnosti, vendar ne s področja računalništva, temveč s področja pametnih telefonov. Uporaba pametnih telefonov namreč narašča iz leta v leto in kmalu jih bomo imeli vsi (sam sem ga kupil nekaj mesecev nazaj). Pa so pametni telefoni res tako pametni, predvsem pa ali so varni glede naše zasebnosti?

Android, Windows Phone in iPhone; vir: http://cdn1.sbnation.com/entry_photo_images/7279947/
cellphonebuyers_large_verge_super_wide.jpg
Prvo, kar je pomembno na naših pametnih telefonih so podatki. Fizični dostop do mobilne naprave je veliko lažji, posledično pa tudi dostop do naših podatkov. Stari klasični telefoni so dostop do naših podatkov (sms sporočil in številk) varovali s PIN kodo, ki smo jo mogli vnesti ob vsakem zagonu telefona. Nato pa so se pojavili pametni telefoni, na katerih imamo poleg sms sporočil in telefonskih številk še veliko več drugih in bolj občutljivih podatkov. S tem se je pojavila tudi zahteva po večjem varovanju dostopa do teh podatkov. Pametni telefoni omogočajo različne načine zaklepa zaslona, od vnosa PIN kode, risanja vzorca na zaslonu do odklepanja z obrazom (opcija, ki je sam ne priporočam; razlog: telefon me ni prepoznal :P ). Ker se operacijski sistemi pametnih telefonov (iOS, Android in Windows Phone) razlikujejo, ne morem opisati postopka nastavitev, dobite pa jih v navodilih za uporabo (lahko jih napišete tudi v komentarje spodaj). NIKOLI pa v pametni telefon ne shranjujte posebej pomembnih podatkov, kot so na primer gesla za dostop storitev v omrežju, PIN kod bančnih kartic, osebnih podatkov…

Zaklepanje z vzorcem (povezava pik); vir: http://www.empowernetwork.com/heronimusgijsbers/files/
2012/11/ht_AndroidScreenLock_320x240.jpg
Druga pomembna lastnost pametnih telefonov je njihova povezljivost. Včasih smo se z mobilnimi telefoni lahko povezovali zgolj v mobilna omrežja (GPRS, oz. kasneje EGPRS), danes pa se lahko s pametnimi telefoni povezujemo tudi v WiFi (brezžična) omrežja. Žal se tu pojavljajo omrežja, ki so bolj, nekatera pa manj varna. Marsikje so na voljo prosto dostopna javna brezžična omrežja, ki so večinoma zastonj ali pa zelo poceni. Pri javnih WiFi omrežjih se lahko pojavi prestrezanje omrežnega prometa, kar pomeni, da neznanec spremlja naš promet s podatki. Pojavijo se lahko tudi t.i. Ad-hoc brezžična omrežja, ki jih neznanec vzpostavi na svojem računalniku, mi pa potem povežemo neposredno na ta računalnik. V kolikor imamo možnost izbire med šifriranem in nešifriranem omrežjem, je priporočljivo da izberemo šifriranega. V kolikor je mogoče, se vedno povezujmo v omrežje, ki zahteva varnostni ključ (t.i. protokol WPA oz. WPA2). V omrežje se tudi povezujmo le takrat, ko ga zares potrebujemo, v nasprotnem primeru imejmo izklopljeno samodejno povezovanje na dostopne točke (s tem bomo tudi prihranili baterijo). V kolikor opravljamo sinhronizacijo na daljavo, tega nikar ne počnimo v nezavarovanih omrežjih. NIKOLI pa ne izvajajmo finančnih transakcij v nezavarovanem omrežju!
Ključavnica za zavarovana omrežja in brez ključavnice za nezavarovana
Najvarnejša je uporaba mobilnega interneta, vendar so s tem pogosto lahko povezani večji stroški, sploh če se povezujemo v tujini. To lahko preprečimo tako, da v tujini izklopimo t.i. roaming, ali pa kupimo SIM kartico lokalnega operaterja.
Danes tudi večina nas uporablja tehnologijo Bluetooth za povezovanje in prenašanje podatkov med dvema napravama (sam jo uporabljam redno…kaj hočeš, prelen sem, da bi vtikal kabel v računalnik :P ). Priporočljivo je, da imamo Bluetooth, ko ga ne uporabljamo izklopljen ali vsaj nastavljen tako, da je naša naprava skrita pred drugimi.

Tretja pomembna lastnost pametnih telefonov je nedvomno uporaba aplikacij, ki telefon spremenijo v računalnik. Težava aplikacij je v tem, da ponavadi zahtevajo veliko dovoljenj, od dostopa do spominske kartice do deljenja podatkov z drugimi (npr. oglaševalci).
Pri brezplačnih aplikacijah (te imamo najraje) velja spletno pravilo: če nisi plačal, je lahko cena skrita drugje. Zato je vedno potrebno preveriti katera dovoljenja želi aplikacija in če je kje skrit strošek. Mimogrede, v kolikor se v statusni vrstici telefona pojavlja simbol in tekst v smislu: zadeli ste iPad2, potem to počne ena od naloženih aplikacij.
Vedno je priporočljivo da naložimo aplikacijo iz uradne trgovine in da vedno pogledamo ocene uporabnikov. Ko aplikacijo prenehamo uporabljati, jo odstranimo. Potrebno je tudi preveriti, katera dovoljenja zahteva aplikacija, ter kako je s stroški (tudi s povezovanjem z internetom). Aplikacije tudi redno posodabljajmo, saj tako preprečimo varnostne luknje v aplikaciji.

Poplava aplikacij za pametne telefone; vir: http://aptito.com/blog/wp-content/
uploads/2012/05/smartphone-apps.jpg
Četrta pomembna lastnost pametnih telefonov pa je tudi dovzetnost za okužbe z virusi. Sistem se lahko okuži preko SMS ali MMS sporočila, lahko pa tudi (in napogosteje) preko naložene aplikacije. Virusi ponavadi povzročijo zelo hitro praznjenje baterije ali upočasnijo delovanje telefona. Lahko pa tudi prevzamejo nadzor nad telefonom in pošiljajo SMS sporočila ali kličejo. V najslabšem primeru si lahko zapomnijo gesla, prestreza SMS sporočila in naše klice ali celo izbriše naše kontakte iz imenika.
Na srečo tudi za pametne telefone obstajajo različni antivirusni programi, tako plačljivi kot brezplačni. Sam uporabljam (tako kot na osebnem računalniku) Avast, ki se je izkazal za dokaj učinkovitega.


Tako izgleda Avast za pametne telefone
Ključni nasveti:
1. Aktivirajte PIN kodo in kodo (zaporedje) za zaklep zaslona
2. Naložite ustrezen antivirusnik
3.  Posodabljajte aplikacije in opreracijski sistem
4.  Aplikacije nalagajte iz uradnih trgovin oz. preverjenih virov
5.  Izklopite privzeto oddajanje geolokacije
6.  Pregledujte račune svojega operaterja

Pri uporabi pametnih naprav si velja zapomniti: PAMETNE SO TOLIKO, KOT JE PAMETEN NJIHOV UPORABNIK!

Povzeto in prirejeno po:  ABC varnosti in zasebnosti na mobilnih napravah (priročnik v .pdf)

P.S. O neumnih aplikacijah za iPhone je v eni od svojih oddaj govorila tudi Ellen DeGeneres: