Wehar's blog za nemoteno delovanje uporablja piškotke Google Analytics in Facebook plugin. Z obiskom te strani, se strinjate z njihovo uporabo.

Why I love my job - and tips on how you can start loving yours

 Pozdravljeni,

Tokrat objava izjemoma v angleščini, saj je bila prvotno pisana za profil na LinkedIn. Slovenski prevod pa v kratkem.

Disclaimer: The views and opinions expressed in this article are those of the authors and do not necessarily reflect the official policy of Heineken company.

Few days ago, as I was watching running production lines in our brewery, it crossed my mind - I really love my job. And after that, I started thinking - why is that? Well, here is an answer and maybe also some thoughts and tips, how can you also start to love your job.


My position in Heineken is Contract manager for packaging materials. I have been on this position now for almost two years, and during that time, I gained knowledge on many levels. My insights to that knowledge is so great that it is even hard to imagine. Even if my job description to some people sounds very boring, I can assure you – it is completely opposite. I am creating myself such a great working environment, specially following tips mentioned below. At that opportunity, I would also like to say a big Thank you to all my colleagues, suppliers and other people I have met (no matter of department, country, working field…), as you are also a reason, why it is easy to wake up in the morning, come to work and do my job with confidence and trust. So, with no further a due, here are some tips, which I am trying to follow on a daily basis.

Tip #1 Constant learning

The main reason for loving my job is, that I am working with such a great colleagues, who are always willing to share their knowledge with me. This is why I learned so much about technical characteristics of production lines and materials, about colours and design development, sustainability impact of materials, to financial impact of choosing right or wrong materials. What is more, with my collaboration with so many suppliers, I also had a chance to learn a lot about their production and issues, they might have, if we make wrong choices. All of knowledge I gained, helps me to detect and cope with all the (possible) issues we (could) have, as I learned to think outside the box from very beginning of packaging development.


What is also important, and I am trying to achieve is to try to learn things in your free time, be curious, as you may never know, when you can use some general knowledge at your working field. Instead of watching reality shows, I often open YouTube and watch videos of things, I want to gain knowledge in, and it often helps me understand some principles in our company and also in general world.

Tip #2 Never give up and believe in your project

Yes, I am sometimes very tired, and I also have some sleepless nights, as I am thinking of possible solutions to occurring problems or just simply of possibilities of new materials, packaging, sometimes even machines for production lines or just simply optimisation and simplifying our processes. But when I come to the office and see that there is some progress on project, or even that the project is finished, all tiredness is completely forgotten and with that in mind I gain new energy for new challenges. What is the most important is the mindset, that even if anything goes wrong, you need to believe in finishing project and it simply becomes more achievable. As I say very often – we are running marathon with lots of sprints during it.



On this opportunity I can also share a short story about sticking to project and why I have a wallpaper of Airbus A380 on my laptop. At that time, we were making biggest redesign for one of our main brands – Union, on which we were dealing with so many issues and tight deadlines, that I almost started to fear and believe in sad ending – that we will not be able to finish this project at all. One evening I rewatched documentary about building A380 and started thinking – if those engineers could face much more strict deadlines and had much harder issues than we are having (in aviation, there is simply no room for compromises and mistakes), and still make this aircraft fly, than we can also finish this redesign on time. With my mindset changed, it all become easier – we believed in our product and at the end we successfully finished it. So, with all other projects we are having, I approach with same technique – I believe in it from very beginning



This little story brings us to my third tip – thinking outside the box

Tip #3 Think outside the box

As I am very curious by nature, I also try to learn a lot from the industries, that may be on the first sight completely different than the one I am working in, but still I always try to find some similarities between them, in scope of process optimisation or new way of working. What is perhaps even more important, as I see at my work, it is very helpful to sometimes do some work, which is not necessary mine or (in)directly related to mine, as with this process, I can get insight into others way of working and also helps me to understand some processes, why is something the way it is. For instance – brewery and automotive industry on the first sight doesn’t seem to have much in common, but still, as I am working in Procurement and have a lot of collaboration with Logistics and Planning, I started thinking, how to make all this process of delivering more swift and on time – as well as how big automotive factories organised their production lines.

So, to sum it all up, it is always easy to work, if you are willing to learn new things. Not only from the field you are working in, but also constant learning from all other industries and topics, you are interesting in. The key is to be curious about everything in our life. We must never be afraid of asking questions to our colleagues and we must always listen to them, as even if it may not look like, we can learn a lot from them.





Zakaj je bila odločitev o menjavi zaposlitve ena najboljših

Objava ni namenjena diskreditiranju imena mojega nekdanjega zaposlovalca, zato v samem pisanju imen podjetji tudi ne bom razkril. Njen namen je izključno opogumiti ljudi, ki se v svoji službi ne počutijo dobro, bi po eni strani radi naredili spremembo, pa vendar ne morejo iz svoje cone udobja.

Pred enim letom sem na dopustu začel razmišljati, kje je moja prihodnost v takrat trenutnem podjetju. Delal sem v prodaji, v poslovalnici (če bi se temu otočku lahko tako reklo) v nakupovalnem središču, urniki so bili "turnusni" - en teden zjutraj, drug teden popoldne, tretji sredina, vsak tretji vikend (no, večkrat pogosteje) pa sem delal celo soboto in nedeljo, velikokrat sam, saj pomoči ni bilo. Večkrat sem se prijavil na interne razpise, ter poskusil napredovati, vendar po čudnih naključjih, nikoli nisem bil izbran, četudi sem se po besedah nekaterih "odlično odrezal". 

vir
Malo pred dopustom, sem po dveh letih napredoval iz prodajalca začetnika v prodajalca, kljub temu, da sem od vsega začetka delal veliko več, kot je bilo v mojem opisu del in nalog, ter bil support tudi izven mojega delovnika ostalima sodelavcema. Vseeno sem nekako vztrajal, saj sem imel zaupanje vase, v svoje znanje, v ekipo s katero sem delal. Vendar, vodstvo podjetja se je zamenjalo, prihajalo je vedno več pritiska od zgoraj, istočasno pa tudi »od spodaj« - od strank, zaostrili so se prodajni plani, razširila se je ponudba. Vedno bolj sem dobival občutek, da to delo ni zame, saj sem se srečeval z nezadovoljnimi strankami, ki so svojo jezo nad podjetjem prišle stresti nate, ti pa si jih moral pomiriti, ter za povrh še kaj dodatno prodati. Priznam – nisem prodajnik, saj sem raje optimiziral storitve, da je stranka prišla kar najceneje čez, saj sem se zavedal, da bo v nasprotnem primeru jezna in bomo imeli reklamacije.

Lansko poletje sem tako vsakič težje odšel v službo, domov sem se vračal izčrpan, postajal sem slabe volje in brez energije. Kot sem že omenil, me je dodatno še nekoliko potolklo dejstvo, da sem se prijavil na dva interna razpisa in dobil jasno sliko, da napredovanja v tem podjetju zame ne bo. Tekom dopusta sem se tako odločil, da ko se vrnem, začnem počasi gledati za nove službe izven mojega podjetja. Najprej sem se moral odločiti v kateri smeri bom iskal novo službo. Ker me zanima čisto preveč smeri in sem tudi vedno pripravljen na učenje, sem si nekoliko zmanjšal izbor na stvari, ki so me takrat najbolj zanimale: nabava in SAP ter mogoče nekoliko IT (čeprav sem vedel, da v tem področju niti nimam možnosti, saj nimam ustrezne izobrazbe. Posodobil sem si Europass in profil na LinkedIn, ki v zadnjem obdobju postaja vse bolj priljubljen pri "head hunterjih". Zadal sem si cilj, da vsak dan pregledam oglase za delo, ter se v tednu prijavim na vsaj enega. Mudilo se mi namreč ni, saj sem se vedno imel obstoječo službo, zato sem raje pri vsakem oglasu pomislil, ali bi res to počel, če bi bil izbran.

vir
Pri marsikateri prijavi na razpisana delovna mesta, odgovora sploh nisem dobil. Vendar vseeno sem nadaljeval, saj sem v sebi vedel, da bo nekoč nekje tudi zame. Občasno sem se prijavil na kakšen razpis tudi v primeru, da nisem izpolnjeval pogojev, saj sem bil mnenja, da izgubiti nimam ničesar. Po kakšnem mesecu pa se je odprlo. Bil sem klican na razgovor k mojemu sedanjemu zaposlovalcu. Istočasno tudi se k dvema drugima podjetjema. Organiziral sem si čas, se pripravil na razgovore ter se jih udeležil. Na razgovorih moram reci, da nisem bil živčen. Saj službo sem si želel, vendar v kolikor bi me zavrnili, bi se vseeno lahko vrnil nazaj na obstoječe delovno mesto. Strah me je bilo le ene stvari, in sicer, da na novem delovnem mestu ne bom dovolj kompetenten. Da ponazorim: v glavi sem imel predstavo, da bo tako visok nivo znanja, kot sem ga imel na obstoječem delovnem mestu, zahtevan že prvi dan na novem. A vendar sem po drugi strani tudi vedel, da se tega ne pričakuje od nikogar.

vir
Prvi razgovor sem zapustil z zelo dobrim občutkom, kar se je pokazalo že naslednji dan, ko so me povabili v drugi krog. Tu sem že nekoliko moral pokazati praktična znanja, ki sem jih tudi navedel v življenjepisu. Tudi s tega drugega razgovora sem odšel z dobrim občutkom, nakar me se isti dan pokličejo, ter mi povejo da sem izbran kandidat. Tej novici, je sledila podaja odpovedi v takratnem podjetju, kjer se je nekoliko zakompliciralo z odpovednim rokom, vendar se je vseeno dalo stvari s kompenzacijo rešiti. Oddelal sem se en mesec, ter se mirne vesti poslovil.

Že kmalu po prihodu v novo delovno okolje, sem ugotovil, da so sodelavci enako prijazni, kot so bili bivši (tudi to je bil en od manjših strahov, ki so me zadrževali nazaj), poleg tega je tudi sama klima in vzdušje v samem podjetju veliko boljše. Kar naenkrat sem imel proste popoldneve, proste vikende, delovni dan pa se mi je zaključil takoj po odhodu iz pisarne. Sam pri sebi sem opazil, da sem postal bolj miren in precej manj tečen😂. Največje presenečenje je sledilo po dveh mesecih, ko sem že dobil možnost napredovanja, ki sem jo seveda z veseljem sprejel.

vir
Marsikoga morda drži nazaj pred menjavo službo, da ni prepričan kakšno plačo bo imel v novi firmi. Osebno, me to niti ni toliko zanimalo, saj mi je bil en izmed glavnih kriterijev, ki sem jih imel pri iskanju službe to, da bom popoldneve in vikende prost, pa tudi če bo placa morda nekoliko nižja. Pri sprejemu odločitve, da začnem aktivno iskati drugo zaposlitev, sem si namreč postavil določene prioritete, kaj mi več pomeni. In lahko rečem, da sem sprejel prave odločitve. Danes namreč službo zaključim ob treh, popoldneve in vikende sem prost, z mogoče kakšno izjemo, če je potrebno kaj nujno urediti. Nimam več dela s strankami, ki me je zelo izčrpavalo in nimam več nedosegljivih planov in ciljev. 

Moj nasvet vsem, ki ste v svoji službi nezadovoljni in se ne počutite več dobro in pozitivno – začnite si iskati novo službo, ki vas bo osrečevala. Službe danes so in če jo že imamo, ne škodi čisto nič, če vsake toliko pogledamo zaposlitvene oglase ter se prijavimo na kakšen razpis. Kdo ve, mogoče bomo pa s tem sprejeli najboljšo odločitev ter končno zaživeli, kot si zaslužimo.

Pa vsem veliko sreče in poslovnih uspehov. Zaupajte vase in v svoje znanje 😀

Roadtrip po Irski

Pozdravček vsem ki še sledite blogu in prebirate moje redke objave :)

Tokratna objava je pisana z enomesečnim zamikom, govorila pa bo o roadtripu po Irski. Najprej nekoliko o predpripravah: leteli smo iz Münchna z Ryanairom v Dublin, avto smo rezervirali preko Sixta, prenočevali pa preko Airbnb. Ker nismo točno vedeli, kako bo časovno naša pot potekala, smo prenočišča rezervirali le nekaj dni pred prihodom. In kako je naše potovanje potekalo?

Tako:
DAN 1: Iz Ljubljane v Dublin

Pot smo začeli v Ljubljani ter se z vlakom (no ja - avtobusom do Jesenic) odpravili v München. Vožnja je trajala približno 6 ur. V Münchnu smo se nato odpeljali do letališča, ter počakali naš let. Po slabih dveh urah letenja smo pristali v Dublinu, opravili prevzem prtljage ter prevzeli avto na Sixtu. Nekoliko sreče - dobili smo VW Tourana, če bi dobili rezervirano vozilo, vprašanje kam bi spravili vso prtljago. Sledilo je prvo vzdušje Irske - vožnja po levi. Prvo je nekoliko čudno, vendar se hitro navadiš, saj je vse obratno. Okrog polnoči smo se nastanili v prvem prenočišču, kjer smo ostali tri noči.

DAN 2: Dublin part 1

Zjutraj smo okusili prometno konico v Dublinu, avto parkirali v centru ter se odpravili na ogled. Ogledali smo si Dublin Castle ter okolico ter nekoliko centra Dublina. Da smo lahko v čim krajšem času videli čim več, smo se na ogled zapeljali s hop on-hop off busom. Zvečer smo želeli izkusiti pravo irsko vzdušje tako da smo zavili še v pub z živo glasbo. Irci res vedo kako preživeti proste večere z družbo - vzdušje odlično. Sledila je vrnitev domov.



DAN 3: Dublin part 2

Tokrat smo se v center raje odpravili z avtobusom. Začuda lahko vožnjo plačaš samo in zgolj s kovanci (ali njihovo verzijo urbane, ki je bolj uporabna za lokalno prebivalstvo in ne za turiste). Ta dan smo imeli v načrtu ogled Jameson-ove destilarne ter Guinness-ovo pivovarno. Oboje vredno ogleda, spoznamo se s postopkom pridelave Jameson viskija ter Guinness piva. V obeh muzejih nas tudi naučijo pravilno okušati viski in pivo. Sledila je večerja ter povratek domov.







DAN 4: Dublin do Killarney-a

Ta dan smo preživeli pretežno v avtu, z nekaj postanki, saj smo se odpravili v Killarney. Prvi postanek smo opravili v Kilkeny, kjer smo opravili kratek ogled mesta ter pojedli kosilo. Nato smo se zapeljali do Rock of Cashel, ki je bil sedež številnih irskh kraljev. Nekaj minut hoje stran so še ostanki Hore Abbey. Sledila je vožnja v Killarney, oziroma njegovo okolico, kjer smo imeli naše drugo prenočišče. 






DAN 5: Ring of Kerry

Ring of Kerry je ena od najbolj popularnih poti popotnikov, saj ponuja na kilometre ceste po irski pokrajini. Prvi postanek je bil Portmagee, majhno mestece od kjer se lahko v sezoni odpravimo do Skellig Michael (otok, kjer so snemali Star Wars), mi pa smo si tu raje privoščili kosilo. Portmagee se ponaša tudi z WC-jem, ki je osvojil nagrado Ireland’s Top Toilet Award. Zaradi vetrovnega vremena so bili žal Kerry Cliffs zaprti za obiskovalce, tako da smo se raje odpeljali na prelaz nad Portmagee-jem, naredili nekaj slik, ter se nato odpravili do proizvodnje Skelligs Chocolate. Tu lahko poskusimo ročno izdelane pralineje, ter se pogrejemo ob skodelici vroče čokolade. Sledil je povratek proti Killarney-u mimo Ballinskelligs Castle, Waterville, Staigue Stone Fort ter Killarney National Park.















DAN 6: Dingle Peninsula

Še ena od atraktivnih poti s čudovitimi pogledi na Atlantik. Prvi postanek je že kmalu iz Killarney-a na Inch Beach, ki je dolga peščena plaža. Žal nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno in je precej deževalo, tako da smo se dokaj hitro odpravili naprej proti severnemu delu obale ter čez Connor Pass. tu je cesta zelo ozka z enim pasom ter odstavnimi nišami. Pot smo nadaljevali še po drugem delu poti, imenovanem Slea Head drive, ki nam ponovno ponudi vožnjo nad klifi.











DAN 7: Proti Galway-u

Dan, ki morda ne bi bil nič posebnega, če ne bi na trajektu odkrili nekaj zanimivih točk, med drugim svetilnika pri kraju Kilbaha. Tu so se nam ponudili čudoviti pogledi na klife. Pot smo zaključili v Galway-u, kjer smo se nastanili, ter (glede na to da je bil petek) odpravili v center, ponovno doživeti irski utrip. Živa glasba, čudovito vzdušje, ogromno smeha ter "žuranje" do enih zjutraj :)









DAN 8: Cliffs of Moher

Iskreno: nekoliko razočarani - preveč ljudi. Klifi sami po sebi čudoviti, visoki, vendar izgubijo kar veliko čarov zaradi množice ljudi. Vsekakor pa tu spoznamo, da človeška neumnost ne pozna meja - selfiji na robu klifov te kar malo naredijo živčnega. Ker smo ob klifih videli oglas, da imajo v bližini najboljšo kavo na Irskem, smo se zapeljali do lokala ter uživali ob pogledih na ocean ob pitju kave.








DAN 9: Aran Islands

Zjutraj smo se zapeljali do Doolna ter nato z ladjico do Aran Islands. Tu te že takoj v pristanišču lokalni prebivalci povabijo da te zapeljejo na turo po otoku. Sprva smo imeli namen vzeti kolesa, vendar smo nato (na srečo) odločili za skupno pot s kombijem. Odločitev je bila prava, saj so ceste zelo ozke, vozniki pa precej divjajo. Na koncu smo se ustavili še v trgovinici z volnenimi pleteninami, ter se počasi vrnili na "celino"










DAN 10: Road to Belfast

Dan, ko se ni nič posebenga dogajalo, le pot do Belfasta na Severni Irski ter večerja in družabne igre


DAN 11: Belfast - Titanic Museum

Zjutraj smo se odpravili na drugo stran Belfasta, do Titanic muzeja. Vsekakor se tu splača vzeti celotno Titanic Adventure, saj tako dobimo celovit vpogled v gradnjo in življenje te ladje. Vsi zaposleni v muzeju so izjemno prijazni, ter delo res opravljajo s srcem, saj kot pravijo želijo predstaviti zgodbo Titanica tako kot je bila v resnici in ne takšna, kot jo predstavlja Hollywood. Celoten ogled muzeja vzame kar cel dan, vendar se splača vzeti čas.







DAN 12: To the North

Drugi dan Severne Irske smo si ogledali Dunluce Castle, ostanke gradu, ki stojijo na robu klifa. Pogledi na ruševine so čudoviti. Sledila je vožnja do Carrick-A-Rede Rope Bridge, mostu, ki nas popelje do manjšega otoka. Pogled z mostu je lahko kar nekoliko strašljiv in ni priporočljiv za ljudi, ki se bojijo višine. Nismo pa si ogledali Giant’s Causeway, saj imajo kar drago vstopnino oziroma parkirnino. Med potjo domov smo se ustavili še v The Dark Hedges, ki je znan po snemanju serije Game of Thrones.









DAN 13: Back to start: Dublin

Žal so se naši dnevi na Severni Irski iztekali, sledil je povratek v Dublin - ponovno nekaj urna vožnja, večerja in družabne igre.






DAN 14: Garda Museum in Kilmainham Gaol

Ta dva muzeja smo si od prvih dni pustili za konec. Garda Museum se nahaja ob Dublin Castle in nam prikaže zgodovino Garde (policije) na Irskem. Kilmainham Gaol pa je nekdanji zapor, danes muzej, ki nam prikaže zgodovino zapora ter zgodovino irske vstaje leta 1916. Sledila je zadnja večerja v Dublinu ter pakiranje.








DAN 15: Goodbye Ireland

Ker smo imeli poznopopoldanski let, smo dopoldne še preživeli v Dublinu, ponovno izkusili rush hour na poti do letališča ter vrnili avto. Sledil je let do Münchna, vožnja do železniške postaje ter nočni vlak v Ljubljano, s čimer se je žal naš dopust tudi iztekel.





Nekaj zanimivih dejstev:

* Za Irce je (po besedah pilota ter prve gostiteljice) "lovely weather" oblačno vreme, malo vetra ter rosenje in temperature okrog 15 stopinj
* Hrane v bistojih nimajo cel dan. Med zajtrkom in kosilom lahko ostaneš lačen
* Sea level: ko odhajaš z ladjico se nanjo spuščaš; ko se vrneš po 6 urah se iz nje spet spuščaš (velika razlika v plimi in oseki)
* Nešteto ovc, pobarvanih v vse možne barve
* Irci v krožnih krožiščih uporabljajo tudi desni smernik med kroženjem, ko zapeljejo iz krožišča ga prestavijo (morda na začetku nekoliko čudno, a se ugotovi, da je zelo praktično)
* Zelo radi imajo krožna križišča (tudi če samo v navadno narišejo belo piko in krožne puščice)
* Prevozili smo 2361 kilometrov

Nasveti za rent a car in vožnjo po Irskem:

* Obvezno vzeti zavarovanje brez doplačila/varščine - ceste so zelo ozke in mimogrede opraskaš avto
* Avtomobili so identični našim kar se tiče stopalk, stikal za luči, menjalnika. Razlika je samo volan na desni
* Bencinske črpalke imajo različne cene, tudi če pripadajo istemu podjetju in so samo na nasprotni strani ceste 
* Kot omenjeno - ceste zelo ozke, ponavadi z obeh strani ograjene s kamnitimi zidovi obraščenimi z grmovjem - posledično nevarno za opraskati avto


Za pomoč pri načrtovanju roadtripa smo si pomagali z naslednjo stranjo: http://earthtrekkers.com/10-day-ireland-itinerary