Wehar's blog za nemoteno delovanje uporablja piškotke Google Analytics. Z obiskom te strani, se strinjate z njihovo uporabo.

5. okt. 2021

Droni in kar leti po zraku

Pred dnevi smo imeli na Twitterju zanimivo debato o uporabi dronov za zasebno (neprofesionalno) rabo, pa sem se (kot že mnogokrat) odločil, da napišem eno objavo o dronih, kakšna je ureditev danes in kam bomo mogoče enkrat v prihodnosti zajadrali.

vir

Droni, oziroma brezpilotni letalniki so v zadnjh letih postali precej popularni med vsemi generacijami. Če so bili včasih dostopni samo večjim podjetjem, obrabnim in varnostnim silam, so danes zaradi svoje majhnosti, nizke teže ter tudi sorazmerno nizke cene dostopni praktično vsem. Vsi delujejo na enak način - s štirimi propelerji ustvarjajo navpični potisk, ki povzroči vzlet drona, krmilijo pa se na daljavo. V grobem jih ločimo na drone za notranjo in zunanjo rabo - med njimi je glavna razlika velikost ter moč motorja ter oprema - razlika pa je tudi v pravni ureditvi. Med tem, ko direktive EASA (Evropske agnecije za varnost letalstva) urejajo letenje samo na prostem, za letenje v zaprtih prostorih ni omejitev (seveda pa zdrava pamet in fizične ovire jasno dajo vedeti, kje se ne sme leteti). Droni so vsekakor zelo uporabni za različne vrste - od zabave in zračnih posnetkov, do prevoza pošiljk ter nadzore v območjih, kjer bi bil prevelik riziko za ljudi. Je pa vsekakor prav, da imamo regulative, ki urejajo zračni promet dronov, da se čim bolj zmanjša nevarnosti, ki nastanejo ob nepravilnem upravljanju.

vir
Danes na območju EU veljajo Uredbe iz leta 2019 (2019/947 in 2019/945), ki definirajo različne tipe dronov, določajo njihovo uporabo in omejitve. V detajle se na tem mestu ne bom spuščal, so pa uredbe dobrodošla sprememba na področju ureditve upravljanja dronov. V grobem velja pravilo: kupi - registriraj - izobrazi se - leti, kar pomeni, da moramo dron (vzletna masa >250 g ali da vsebuje kamero) po nakupu registrirati pri lokalni agenciji za civilno letalstvo. Ob registraciji operator (lastnik drona) prejme certifikat, ki velja 3 leta. Usposabljanje je priporočeno za vse pilote dronov, obvezno pa je za pilote dronov z vzletno maso >250 g. V spletnem usposabljanju se spoznamo s pravili, ki veljajo v zračnem promeru, omejitvami, fizikalnimi pojavi pri letenju in podobnim, kar nam pride pri upravljanju lahko precej v pomoč.

Kategorije A1 - A3 in lastnosti dronov (vir)

Generalno veljajo pravila, da maksimalna višina letenja 120 m nad vzletiščem, ne letimo na omejenih območjih (letališča, vojaška območja, Triglavski narodni park ter pozidana območja), nad množico ljudi (tudi ne nad posamezniki) ter da pred vsakim vzletom opravimo pregled okolice za nevarnosti in ljudi, predvsem pa da opravimo pregled drona. Pri odločitvi, ali bomo vzleteli ali ne je pomebno tudi upoštevati vremenske razmere in veter. Seveda pa varno letenje prinese samo praksa.

omejena območja za letenje - vir

V debati pa smo hitro zašli tudi na prihodnost - kaj nam prinaša in kakšne oblike transporta lahko pričakujemo. Vsekakor so "kvadrokopterji" (vozila s štirimi propelerji, v nadaljevanju bodo vseeno droni) lahko ena od rešitev prenatrpanih cest in povečevanja prometa tekom let. A tudi zračni prostor je (čeprav se nam ne zdi) omejen in obstaja možnost hudih težav, če se ne bo sprejelo strogih pravil ter tudi rednih usposabljanj pilotov. Objestnost voznikov je vedno večji problem na cestah in če to prenesemo v zračni prostor si lahko hitro predstavljamo kaos, ki bi lahko nastal. V primeru nesreča pa se moramo zavedati tudi škode in morebitnih žrtev na tleh in ne samo med neposrednimi udeleženci - letalci. Je pa na drugi strani res, da je možnost avtonomnih vozil v zraku veliko večja in z manjšim tveganjem, kot na cestah. Avtonomno letenje se že razvija na letalih, tako naprimer obstaja sistem preprečevanje trka (TCAS), tehnologije avtonomnega vzletanja in pristajanja pa so pri Airbus-u tudi že v testnih fazah. Vse to lahko nadgradimo še z medsebojno komunikacijo dronov, in varnost se lahko precej hitro izboljša. Seveda je pri tem tudi vprašanje odgovornosti, kdo bo kriv v primeru nesreče ter kako bodo potekala preiskovanja. 

Prihodnost za transport? vir

Droni so vsekakor koristni in uporabni tako za zabavo kot za profesionalno rabo. EU regulative ter lokalni predpisi so sicer na prvi pogled zelo restriktivni, a ko pomislimo na število dronov ter nevarnosti, ki z njihovo uporabo prežijo na ostale udeležence zračnega prostora je jasno, da je bila pravna ureditev še kako potrebna. Prepovedovanje dronov v zasebne namene (zabavo), ni potrebna, bi pa bil potreben nadzor nad uporabo dronov posameznikov, ki ravnajo v nasprotju z določili in v nasprotju z zdravo pametjo ter ustvarjajo prelete na območjih z omejitvami. Kako pa bo v prihodnosti, kakšna pravila bodo veljala in s kakšnimi letalniki bomo potovali pa bo povedal samo čas.

28. sep. 2021

Optimizacija poslovanja - mit ali resničnost?

Zgornji naslov morda deluje malo provokativen, saj vsi, ki delamo v zasebnem sektorju (in nekatere izjeme v javnem), vemo, da optimizacija procesov in poslovanja še presneto dobro obstaja. A vendar, ko opazujem procese nekaterih podjetij in organizacij, se upravičeno začnemo spraševati, če niso ostala v kakšnem preteklem obdobju.

K pisanju te objave me je spodbudila nedavna objava na LinkedIn-u o delovanju Pošte Slovenija, ko sem ugotovil, da nisem edini, ki opaža pomanjkljivosti njihovega poslovanja. Ko sem prebral še kolumno Mihe Mazzinija, pa mi je bilo sploh jasno, da je Pošta ostala v obdobju pred razvojem informacijskih tehnologij. Kakorkoli, v objavi sem dotaknil dveh organizacij, ki kar vpijeta po novih procesih, čeprav je tovrstnih v Sloveniji še mnogo.

vir

Pošta Slovenija

Začel bom pri zgoraj omenjeni Pošti. Vsem nam je jasno, da je Pošti v zadnjih letih (sploh pred pandemijo) promet z naslova pisemskih pošiljk upadal in da so posledično iskali nove rešitve povečanja dohodkov. Tako so se usmerili v maloprodajo - danes bomo v poslovalnici prej lahko kupili čistilo za pečico kot pa kuverto ali znamko. A težava je drugje, pri prodaji so pozabili na njihovo primarno dejavnost - prenos pošiljk. Promet je še vedno upadal, pošta je "optimizirala" delovanje tako, da je zapirala poslovalnice oziroma krajšala delovni čas ter odpuščala, pri tem pa je pozabljala na svoje uporabnike. To se je najbolj pokazalo pred novim letom, ko je bila večina primorana naročevati novoletna darila preko spleta, in je vse skupaj povzročilo kolaps dostav in poslovanja, vse skupaj pa je rezultiralo v neskončnih vrstah pred poslovalnicami (vanje je tako ali tako lahko vstopilo le nekaj ljudi naenkrat). Pojavila se je še ena težava - večina pošt je odprta do 18. ure, vstop na pošto po koncu delovnega časa pa (kot nas opozori obvestilo na vhodu) ni več možno. Pa vzemimo praktičen primer: danes večina firm dela do 16. ali 17. ure., če štejemo še vožnjo do poslovalnice, je ura takoj blizu zaprtja pošte, ko se lahko le obrneš in poskusiš drug dan (ali pa končaš službo prej, da lahko prevzameš pošiljko). Seveda, optimizirati je potrebno delovni čas, a zakaj se ne bi delovnika uredilo po vzoru Upravnih enot - en dan v tednu dela pošta cel dan (ali pa samo popoldanske ure, na primer od 10. ure do večera). 
Gnečo pred poslovalnicami (in v njih) povzročajo tudi poštna okenca, ki si blago rečeno povsem neorganizirana. Na vseh okencih je možno opraviti vse storitve, kot jih ponuja pošta (z izjemo igranja Lota), kar povzroča velike zastoje. Rešitev je zelo enostavna - namensko okence za plačevanje položnic, igranja Lota, stav..., ostala okenca pa zgolj za opravljanje poštnih storitev. Tudi samo prevzemanje pošiljke bi se dalo pohitriti - že s samo povečanjem števila paketomatov in Direct4me mreže.
Da pa se dotaknemo še njihove digitalizacije - če želimo na pošti kaj urediti je potrebno še vedno obrazec poiskati na spletu (ali ga prevzeti v poslovalnici), izpolniti ter prinesti na okence, da ga vnesejo v sistem. Podobno, kot smo pred 10+ leti, ko še ni bilo digitalnih potrdil, za vsako urejanje upravnih zadev odšli na upravno enoto ter tam urejali posle. Razumem, če se bojijo zlorab, a vendar digitalni podpis na dokumentu je enako pravno veljaven kot lastnoročni, varen pa še bolj, saj ga ni mogoče ponarediti. Kar je še večji absurd je to, da Pošta sama izdaja digitalna potrdila, s katerimi očitno pri njih ne moramo urejati ničesar. 

vir

Zdravstveni dom (Ljubljana)

Na srečo nisem veliko na obisku pri zdravnikih, zato situacijo bolj kot ne poznam s pripovedovanja drugih, a dejstvo je vsekakor, da je trenutni sistem naročanja več kot nefunkcionalen. Razlog - medicinske sestre enostavno ne zmorejo vsega dela, saj opravljajo vse - od prevezovanja ran, pobiranja šivov, cepljenja, do izdajanja receptov in napotnic. Pred nekaj tedni sem bil primoran obiskati svojo zdravnico zaradi cepljenja proti klopnemu meningitisu (cepila me je na koncu sestra), in v 15 minutah kos sem bil v ordinaciji je telefon zvonil nepretrgoma, o številu prejetih e-mail sporočil pa raje niti ne pomislim. A ker se je medicinska sestra ukvarjala z mano, enostavno ni mogla sprejeti še vseh sporočil. Seveda to ne opravičuje avtomatskega odgovora, ki ga nekateri prejmejo ob odsotnosti zdravnika, da sporočila prejeta izven delovnega časa ne bodo prebrana in odgovorjena, a na drugi strani je tak odnos povsem razumljiv.
Rešitev? Povsem enostavna, ki sicer res nekaj stane, a prepričan sem, da bi Ministrstvo za zdravje, ki rado postavlja strategije za zmanjšanje čakalnih vrst podprlo tak projekt. ZDL bi moral postaviti centralni klicni center, kjer bi operaterji sprejemali klice s celega območja, ki ga ZDL (in ne posamezna enota) pokriva. Sistem bi bil centraliziran - program, ki bi vseboval vse zdravnike, njihove delovne čase, odsotnosti, nadomestne zdravnike itd., operater bi po sprejemu klica samo poiskal ustreznega zdravnika ter določil uro pregleda. Posledično se vsa koordinacija in naročanje prestavi in razbremeni medicinsko osebje, ki bi se lahko ukvarjalo samo še z obravnavo pacientov. Podoben sistem pa bi se zagotovo lahko postavil tudi na nacionalni ravni. 

vir

Seveda vsaka optimizacija poslovanja na začetku predstavja strošek za organizacijo, saj je potrebno (če se do sedaj ni), izvesti številne investicije. A občutek imam, da organizacije marsikdaj raje stagnirajo po principu - če smo delali tako že 100 let, bomo pa še naslednjih 100. Na kratek rok to sicer gre, a težava je v tem, da živimo v zelo konkurenčnem svetu in ne smemo si privoščiti, da bi zaspali. Ko nam stranke enkrat uidejo, jih zlepa ne bomo pridobili nazaj. Organizacijama omenjenima zgoraj, se sicer za izgubo strank ne rabi bati, saj nimata konkurence. A vendar - uporabniki storitev so nezadovoljni, svojo jezo pa stresajo na največkrat nič krive zaposlene. Tu pa se pojavi problem - če bi se vodstveni kader začel zavedati, da organizacijo sestavljajo ljudje - zaposleni, ki postajajo nezadovoljni zaradi stalne jeze uporabnikov in posledično dajejo odpovedi, hkrati pa širijo tudi glas o slabih pogojih dela, ne bodo dobili novih delavcev. In mislim, da vsi vemo, kaj se zgodi, če ni nikogar, ki bi delo opravljal...

vir

Ta objava je sicer verjetno povsem brez pomena, saj se ne bo nič spremenilo. A vendar, če bo nanjo zašel kdo od vodilnih s Pošte Slovenije, Zdravstvenega doma Ljubljana ali pa tudi kakšne druge organizacije - začnite razmišljati o optimizaciji procesov. Kjer ni potrebno ročnega dela, uporabite informacijske tehnologije, ki so danes že zelo napredne. Kjer ni potrebno dvojnega preverjanja (tudi če ste "control freak", ga ne izvajajte. Optimizirajte svoje poslovanje, zaposlenim pa omogočite primerna delovna okolja ter dostojne plače, ki jih lahko dosežete tudi z vidika dviga dobička iz zdaj že optimiziranega poslovanja. Vsi vam bomo hvaležni!

11. apr. 2021

V spomin in opomin

V spomladanskih dneh se v roku malo več kot enega meseca zvrstijo kar številni spominski dogodki in obletnice, ki opozarjajo na grozote ne tako daljne zgodovine. Samo v preteklem tednu so se tako zvrstili trije spominski dnevi (ki sicer niso bili množično medijsko izpostavljeni) - dva na območju bivše Jugoslavije ter en v Izraelu, v prihodnjih tednih pa se bo še obeleževalo dan upora proti okupatorju (dan OF) ter obletnica konca druge svetovne vojne v Evropi 9. maja. Za tiste, ki morda ne veste, o katerih ostalih dneh govorim, kratek pouk zgodovine:
  • 5. aprila se obeležuje začetek obleganja Sarajeva leta 1992 med vojno v BiH, v katerem je izgubilo življenje več kot 12.000 prebivalcev, ranjenih je bilo več kot 50.000 ljudi, populacija v Sarajevu pa se je razredčila na 63% predvojnega prebivalstva. Tudi ostala statistika je grozovita - obleganje Sarajeva je v zgodovino zapisano tudi kot eno najdaljših, trajalo je namreč skoraj 4 leta, dnevno je nanj  padlo povprečno 329 granat (največ 2.777), porušenih ali uničenih je bilo okoli 35.000 stavb. 
  • 6. aprila se obeležuje napad Nemčije na Beograd leta 1941, ki je vodilo v razmah druge svetovne vojne tudi na tleh nekdanje Jugoslavije. 
  • 8. aprila pa se letos je v Izraelu obeleževal dan spomina na holokavst (zaradi hebrejskega koledarja se ta dan premika po aprilu in maju), čeprav ga v Evropi obeležujemo 27. januarja
vir
Ob vseh obletnicah in spominskih dnevih, pogosto poslušamo iste ali podobne stavke, ki se zaključijo skorajda enako - zgodovina je učiteljica, ne smemo dovoliti, da se kaj takega ponovi. Pa se res ne? Pogosto imamo lahko občutek, da politiki "pozabijo" svoje besede v isti sekundi, ko zapustijo prizorišče ter nadaljujejo s svojo politiko in političnimi idejami. Če bi se politiki zavedali pomena svojih izrečenih besed in se jih držali, potem danes ne bi bilo več vojn, oziroma bi se hitreje končale, predvsem pa ne bi bilo več zločinov proti človečnosti. Poleg tega, bi se iz zgodovine lahko naučili prepoznavati dejavnike, ki lahko pripeljejo do podobnih situacij, kot so se zgodile. A seveda, interesi so vedno drugačni... Pri tem ne gre pozabiti, da je v zadnjih letih tudi porast drugačnega interpretiranja, oziroma celo bolje rečeno izkrivljanja zgodovine, ter izkoriščanja proslav za svojo propagando. Ravno to pa je tisto nevarno početje, ki lahko kaj hitro povzroči, da se zgodovina začne ponavljati.

Kaj lahko storimo? Kot prvo, se moramo kot posamezniki uzreti vase predvsem pa da se izobrazimo. Izobrazimo o vsem poteku zgodovine, saj bomo le tako lahko pravočasno zaznavali grožnje ki jih predstavljajo dogodki potvarjanja zgodovine. Predvsem pa, da bomo pravočasno prepoznavali sovraštvo, ki je glavni vzrok do krvavih obračunov. Vedno ko pride do omembe sovraštva, mi v mislih odzvanjajo besede dr. Dragana Petrovca v oddaji intervju, kjer je povedal da je "sovraštvo najbolj povezovalno čustvo. Ne ljubezen, Sovraštvo." ter da se politika tega še preveč dobro zaveda, zato tudi trenutna oblast v Sloveniji temelji na razdiralni in ne povezovalni politiki. Čeprav sem glede slovenske situacije optimist in verjamem, da bomo Slovenci kljub trenutni politiki še vedno ostali dokaj povezani, me še vedno skrbijo dogodki po Evropi.

vir
Evropska unija je umetna tvorba, ki sicer prinaša številne ugodnosti državam članicam, a kljub temu prihaja do notranjih razprtij, kot se tudi do izstopa prve nekdanje članice. V študijskih letih sem slišal razlago, da je EU kot ZDA na evropskih tleh. A žal, sam bolj vidim podobnosti z Jugoslavijo, za katero vsi vemo, kako je končala v zgodovini. V kolikor imamo na kupu 27 držav z različnimi gospodarstvi, nacionalnostmi ter predvsem z različnimi interesi, je konseze težko dosegati. Na srečo, EU-ju to zaenkrat še uspeva, vedar žal je samo še vprašanje časa, koliko časa ji bo to uspevalo. Ko ji ne bo, se lahko zgodovina hitro ponovi...

Na nas je, kako bomo živeli v prihodnosti. Mi smo tisti, ki izbiramo politike (čeprav nas izvoljenci marsikdaj razočarajo) in ki si sami krojimo usodo. In na nas je, da se ob obletnicah, ki so omenjene zamislimo ter se zavedamo posledic, ki so jih povzročile napačne odločitve. Mene na srečo, zgoraj omenjene obletnice niso zaznamovale, a se jih kljub temu vsako leto zavem in spomnim ter malo obnovim znanje zgodovine. In prav bi bilo, da bi se vsak izmed nas zavedal naše zgodovine ter strmel k boljši prihodnosti.

več kot 10.000 obrazov v Judovskem muzeju Berlin (foto: Žiga)